Prvi del Bil je jasen, mrzel aprilski dan in ure so bile trinajst. Winston Smith je imel brado zakopano v prsi, da bi usyel strupenemu vetru, ko je stopil skozi steklena vrata bloka Zmaga, vendar ne dovolj hitro, da ne bi vrtinec pesycyenega prahu vstopil skupaj z njim. Vezya je smrdela po kuhanem zelju in starih, cunjastih predprazynikih. Na eni strani je bil na steno pribit barven, za notranjo opremo prevelik plakat. Prikazoval je preprosto ogromen, vecy kot meter velik obraz: obraz mosykega pri petinsytiridesetih, s kosyatimi cyrnimi brki in z ostro zacyrtanimi, cyednimi potezami. Winston se je napotil proti stopnicam. Ni bilo vredno preskusiti dvigala. Sye v najboljsyih cyasih je redko delovalo, zdaj pa so elektricyni tok v dnevnih urah odklapljali. To je sodilo k ekonomski kampanji v pripravah za Teden sovrasytva. Stanovanje je bilo v sedmem nadstropju in Winston, ki je imel devetintrideset let in krcyni tvor nad desnim glezynjem, je stopal pocyasi in spotoma vecykrat pocyival. V vsakem nadstropju je nasproti jasyka za dvigalo strmel s stene plakat z velikanskim obrazom. Bila je to ena tistih podob, ki so izdelane tako, da ti ocyi sledijo, medtem ko se premikasy. VELIKI BRAT TE OPAZUJE, se je glasil napis pod njim. V stanovanju je socyen glas bral seznam sytevilk, ki so bile v nekaksyni zvezi s proizvodnjo surovega zyeleza. Glas je prihajal s pravokotne kovinske plosycye, podobne potemnelemu ogledalu, ki je bila del povrsyja desne stene. Winston je zasukal gumb in glas se je malo znizyal, vendar so bile besede sye vedno razumljive. Napravo (imenovala se je telekran) je bilo mocy utisyati, vendar je nisi mogel popolnoma izkljucyiti. Odsyel je proti oknu: drobna, krhka postava, katere mrsyavost je sye poudai jal modri kombinezon, ki je bil uniforma Partije. Njegovi lasje so bili zelo svetli, obraz po naravi rdecy, kozya pa raskava od grobega mila, topih britvic in mrzle zime, ki je ravnokar minila. Svet zunaj je bil videti mrzel sye skozi zaprto okno. Spodaj na ulici so 5 vrtinci vetra sukali prah in kose papirja in cyeprav je sijalo sonce in je bilo nebo zyivo modro, se je zdelo, da ni barve nikjer drugje kot na plakatih, ki so bili prilepljeni vsepovsod. Obraz s cyrnimi brki je visel z vsakega dominantnega mesta. Eden je visel na procyelju hisye takoj nasproti. VELIKI BRAT TE OPAZUJE, je govoril napis, medtem ko so temne ocyi zrle naravnost v Winstonove. Spodaj, v visyini ceste, je neki drug plakat, strgan na enem vogalu, sunkovito plapolal v vetru, zapored odkrivajocy in zakrivajocy eno samo besedo ANGSOC. Dalecy zadaj je zdrsnil med strehe helikopter, za hip obvisel v zraku kakor kacyji pastir in se v loku znova pognal dalje. To je bila Policijska patrola, ki je vohljala po oknih. Patrole seveda niso bile vazyne. Edinole Miselna policija je bila vazyna. Za Winstonovim hrbtom je telekran sye vedno cyencyal o surovem zyelezu in o tem, kako so prekoracyili Deveto triletko. Telekran je sprejemal in oddajal obenem. Vsak syum, glasnejsyi od zelo tihega syepeta, ki ga je povzrocyil Winston, je telekran tudi sprejemal; sye vecy, dokler se je mudil na vidnem polju, ki ga je obvladovala kovinska plosycya, ga je bilo mogocye videti in slisyati. Seveda ni bilo mogocye vedeti, ali te v danem trenutku opazujejo. O tem, kako pogosto in po kaksynem sistemu se policija vkljucyuje v ta ali oni oddajnik, si lahko samo uglbal. Mogocye je bilo celo, da vsakogar ves cyas opazujejo; bodi tako ali drugacye, prikljucyili so se lahko na tvoj oddajnik, kadarkoli so hoteli. Zyiveti si moral -- in si zyivel, iz navade, ki se je spremenila v nagon -- v domnevi, da prislusykujejo vsakemu syumu, ki ga naredisy, in opazujejo -- razen v temi -- vsak tvoj gib. Winston je obracyal telekranu hrbet. Varneje je bilo tako, cyeprav je bil, kot je dobro vedel, tudi hrbet lahko izdajalski. Kilometer stran se je dvigalo kvisyku Ministrstvo resnice, njegovo delovno mesto, velikansko in belo nad sajasto pokrajino. To, je pomislil z nekaksynim nedolocynim odporom, to je London, glavno mesto Airstripa Ena, po gostoti prebivalstva tretje province v Oceaniji. Poskusyal se je domisliti otrosyke- ga spomina, ki bi mu povedal, ali je bil London vedno prav taksyen. So zye od nekdaj stale te vrste trohnecyih hisy iz devetnajstega stoletja, katerih stene so podprte z lesenimi bruni, okna zadelana z lepenko in strehe z valovito plocyevino, varovalne mrezye pa visijo na vse strani? Pa bombardirana podrocyja, kjer se je prah od ometa vrtincyil v zraku in se je bohotil vrbovec po kupih gramoza; pa kraji, kjer so bombe razdejale 6 vecyja podrocyja, na katerih so zrasle umazane kolonije lesenih, kurnikom podobnih kolib? Zaman, ni se mogel spomniti: nicy ni ostalo od njegovega otrosytva, razen vrste zyivo osvetljenih podob, ki so se pojavljale brez ozadja in so bile vecyinoma nerazumljive. Ministrstvo resnice -- Minires v Novoreku* -- se je osupljivo locyilo od kateregakoli predmeta. Bilo je velikanska piramidasta zgradba iz blesycyecye belega betona, ki je v terasah kipela kvisyku, tristo metrov visoko v zrak. S kraj a, kjerje stal Winston, seje ravno sye dalo prebrati tri partijske parole, ki so se v lepih cyrkah odrazyale z belega procyelja: VOJNA JE MIR SVOBODA JE SUZYNJSTVO NEVEDNOST JE MOCY Ministrstvo resnice je obsegalo, kot so govorili, tri tisocy prostorov nad zemljo in ustrezno sytevilo pod njo. Po Londonu so bila posejana samo sye tri poslopja podobne oblike in velikosti. Tako popolnoma so obvlado- vala vso okolisyko arhitekturo, da je bilo s strehe bloka Zmage mocy videti vse tri hkrati. To so bili sedezyi sytirih ministrstev, iz katerih je sestajal ves vladni aparat: Ministrstvo resnice, ki se je ukvarjalo z novicami, zabavo, prosveto in umetnostjo; Ministrstvo miru, ki se je ukvarjalo z vojno; Ministrstvo ljubezni, ki je vzdrzyevalo red in postavo; in Ministrstvo obilja, ki je bilo odgovorno za gospodarske zadeve. Njihova imena v novoreku: Minires, Minimir, Miniljub in Miniob. Ministrstvo ljubezni je bilo zares grozljivo. Oken na njem sploh ni bilo. Winston ni bil sye nikoli v Ministrstvu ljubezni, pa tudi v njegovi sosesycyini v premeru pol kilometra okrog njega ne. Tja si lahko prisyel samo po uradnih opravkih, pa sye takrat je bilo treba prodreti skozi blodnjak ovir iz bodecye zyice, jeklenih vrat in skritih strojnicynih gnezd. Celo po ulicah, ki so vodile k zunanjim pregradam, so se klatili cyrno uniformirani straziyniki z obrazi goril, oborozyeni s pendreki. Winston se je sunkoma obrnil. Na obraz si je nadel izraz spokojnega optimizma, ki ga je bilo priporocyljivo nositi, kadar si bil obrnjen proti telekranu. Odsyel je cyez sobo v majhno kuhinjo. Ko je tako ob tej uri odsyel iz Ministrstva, je zyrtvoval svoje kosilo v kantini in zavedal se je, da v kuhinji ni nikakrsyne hrane, razen kosa cyrnega kruha, ki pa ga je bilo * Novorek je bil uradni jezik Oceanije. Razlago strukture in etinologije glej v Dodatku. 7 treba prihraniti za jutrisynji zajtrk. S police je vzel steklenico brezbarvne tekocyine s preprosto belo etiketo, oznacyeno z GIN ZMAGA. Imela je piskuten, oljnat vonj, podobno kot kitajsko rizyevo zyganje. Winston si je je nalil skoraj za cyajno skodelico, se pripravil na udarec in jo zvrnil kot zdravilo. Njegov obraz je v trenutku sykrlatno pordel in solze so mu pritekle iz ocyi. Stvar je bila podobna solitrni kislini, sye vecy, ko si jo pogoltnil, si imel obcyutek, da so te z gumijevko udarili po temenu. Vendar pa se je ogenj v njegovem trebuhu naslednji hip polegel in svet je bil videti prijaznejsyi. Vzel si je cigareto iz pomecykanega zavojcyka z napisom CIGARETE ZMAGA in jo neprevidno podrzyal pokonci, tako da se je tobak posul po tleh. Pri naslednji je imel vecy uspeha. Vrnil se je v dnevno sobo in sedel za malo mizo, ki je stala levo od telekrana. Iz predala je vzel peresnik, steklenicyko cyrnila in debel, prazen zvezek kvadratnega formata, z rdecyim hrbtom in trdimi platnicami. Iz neznanega razloga je bil telekran v dnevni sobi na neobicyajnem mestu. Namesto da bi bil, kot ponavadi, na zadnji steni, od koder bi bil obvladoval vso sobo, je bil na daljsyi steni nasproti okna. Poleg njega je bila plitva nisya, kjer je zdaj sedel Winston, in ki je bila, ko so stanovanje gradili, verjetno namenjena za knjizyne police. Cye je Winston sedel v nisyi in se mocyno naslanjal nazaj, je lahko ostal vsaj vizualno izven obmocyja telekrana. Seveda ga je bilo mocy slisyati, a vse dokler je vztrajal v svojem sedanjem polozyaju, ga ni bilo mocy videti. Deloma ga je ravno nenavadni tloris sobe napeljal na to, kar se je zdaj pripravljal storiti. Toda k temu ga je bil napeljal tudi zvezek, ki ga je pravkar vzel iz predala. Bil je to posebno lep zvezek. Njegov gladki papir smetanove barve, malo porumenel od starosti, je bil tiste vrste, ki ga zye najmanj sytirideset let niso izdelovali. Vendar je lahko domneval, da je zvezek sye veliko starejsyi. Videl ga je bil lezyati v izozybi umazane majhne starinarne v neki zloglasni mestni cyetrti (katera cyetrt je to pravzaprav bila, se zdaj ni spominjal) in takoj ga je prevzela nepremagljiva zyelja, da bi ga imel. Cylani Partije obicyajno niso hodili v navadne trgovine (ki se ukvarjajo s svobodnim trgom, kot so to imenovali), toda tega pravila se niso strogo drzyali, saj so bili tam ljudem na voljo razni predmeti, kot vezalke in britvice, ki jih po drugi poti ni bilo mogocye dobiti. Na hitro je poblisnil po ulici gor in dol, smuknil noter in za dva dolarja in pol kupil zvezek. 8 Tisti cyas se sye ni zavedal, da si ga zyeli za neki poseben namen. Z obcyutkom krivde ga je v aktovki odnesel domov. Zye to, da ga je imel, cyeprav ni bilo v njem nicy napisano, ga je kompromitiralo. Ravnokar se je pripravjal na to, da bi zacyel dnevnik. To ni bilo protizakonito (nicy ni bilo protizakonito, saj ni bilo nobenih zakonov vecy), toda cye bi ga zasacyili, bi bil gotovo kaznovan s smrtjo ali vsaj s petindvajsetimi leti taborisycya za prisilno delo. Winston je pritrdil pero na drzyalo in posesal usedlino z njega. Pero je bilo zastarela priprava, ki so jo celo za podpise le redkokdaj rabili, a on si ga je priskrbel, preprosto zato, ker je cyutil, da lepi rumenkasti papir zasluzyi, da nanj pisyesy s pravim peresom, ne pa cyecykasy s tintnim svincynikom. Pravzaprav ni bil vajen pisanja na roko. Razen cyisto kratkih opomb je bilo v navadi vse narekovati v narekovalnik, kar pa je bilo v tem primeru seveda nemogocye. Pomocyil je pero v cyrnilo in nato za hip omahoval. Srh ga je spreletel. Zaznamovati papir je bilo dejanje, ki je pomenilo odlocyitev. Z drobnimi, okornimi cyrkami je zapisal: <14. april 1984>1 Naslonil se je nazaj. Obcyutek popolne nemocyi ga je zajel. Nobene gotovosti ni bilo, da je to res leto 1984. Moralo je biti priblizyno tako, kajti bil je popolnoma prepricyan, da mu je devetintrideset let, in zdelo se mu je, da je bil rojen leta 1944 ali 1945. A dandanes ni bilo mogocye natancyno dolocyiti nobenega datuma v okviru enega ali dveh let. Za koga, mu je nenadoma prisylo na misel, pa pisye ta dnevnik? Za prihodnost, za nerojene? Njegove misli so za trenutek obstale pri dvomljivem datumu na papirju, potem pa zadele ob besedo iz Novoreka -- dvomisyljenje. Prvikrat je doumel pomembnost svojega podviga. Kako je mogocye komunicirati s prihodnostjo? Zye zaradi njene narave je to nemogocye. Prihodnost bo ali podobna sedanjosti, in v tem primeru ga ne bo poslusyala, ali pa bo drugacyna od nje in bo torej njegova poslanica brez pomena. Nekaj cyasa je sedel, neumno strmecy v papir. Telekran je zdaj presyel na rezko vojasyko glasbo. Cyudno je bilo, da mu je ne samo zmanjkalo mocyi, da bi se izrazil, temvecy je celo pozabil, kar je sprva sploh nameraval povedati. Zye vecy tednov se je pripravljal na ta trenutek in nikdar mu ni prisylo na misel, da bo za to potreboval sye kaj drugega kot pogum. Pisanje samo bo lahko. Vse, kar je moral storiti, je bilo prenesti na papir nenehni, neutrudni monolog, ki se je zye dobesedno leta in leta 9 odvijal v njegovi glavi. Ta trenutek pa je celo monolog usahnil. Sye vecy, krcyni tvor ga je zacyel neznosno srbeti. Ni se ga upal popraskati, kajti kadar je to storil, se mu je vedno vnel. Sekunde so tiktakale mimo. Zavedal se ni nicyesar razen praznine papirja pred seboj, srbenja nad glezynjem, bucyanja glasbe in rahle okajenosti, ki jo je povzrocyil gin. Nenadoma pa je zacyel panicyno pisati, zavedajocy se le na pol, kaj pisye. Z majhno, a otrosyko pisavo je cyecykal gor in dol po papirju, izpusycyajocy najprej velike zacyetnice, nato pa tudi locyila: 4. april 1984. Vcyeraj v kinu. Sami vojni filmi. En zelo dober o ladji, polni beguncev, bombardiranih nekje v Sredozemlju. Publiko zelo zabavali prizori z velikim ogromnim debetim mosykim ki je poskusyal splavati procy s helikopterjem za sabo. Najprej si ga videl, kako se prekopicuje v vodi kot delfin, nato si ga videl na muhi pusyke na helikopterju, nato pa je bil poln lukenj in voda okrog njega se je pordecyila in potopil se je tako hitro kot bi skozi luknje vanj vdrla voda. publika je rjovela od smeha ko se je potopil, potem si videl resyilni cyoln poln otrok in helikopter, ki visi nad njimi. neka zyenska srednjih let mogocye zyidinja je sedelo na kljunu z majhnim fantkom priblizyno tri leta starim v narocyju. fantek je kricyal od groze in skrival glavo med njene prsi kot bi se hotel zariti naravnost vanjo in zyenska je ovijala roke okrog njega in ga tolazyilo cyeprav je bila sama cyisto zelena od strahu. ves cyas ga je pokrivala kot je bilo le mogocye kot bi mislila da ga njene roke lahko zavarujejo pred kroglami. potem je helikopter vrgel nanje 20 kilsko bombo strahoten blisk in cyoln se je spremenil v trske. potem je bil cudovit prizor z otrosyko roko ki leti gor gor gor naravnost v zrak helikopter s kamero na kljunu ji je moral slediti gor in bilo je veliko ploskanja s partijskih sedezyev a neka zyenska na sedezyih za rajo je zagnala vik in krik in tulila da tega ne bi smeli kazat nepred otroki ne to niprav ne pred otroki to ni dokler je ni policija vrgla ven vrgla ven ne verjamem da se ji je kaj zgodilo nikogar nicy ne briga kaj recye raja tipicyna reakcija raje oni nikdar -- Winston je nehal pisati, deloma zato, ker ga je zagrabil krcy. Ni vedel, kaj ga je pripravilo do tega, da je izbruhal to poplavo nesmisla. Ne- navadno pa je bilo to, da se mu je medtem v glavi izcyistil popolnoma drugacyen spomin in to do take mere, da se je skoraj cyutil sposobnega, da ga zapisye. Zaradi tega drugega dogodka, je zdaj spoznal, se je danes nenadoma odlocyil oditi domov in zacyeti dnevnik. Zgodilo se je tega jutra na Ministrstvu, cye o neki tako nedolocyeni stvari lahko recyesy, da se je zgodila. 10 Bilo je blizu enajste in na Oddelku za dokumentacijo, kjer je delal Winston, so vlacyili stole iz predelkov in jih namesycyali na sredo dvorane pred veliki telekran v pripravah na Dvominutno sovrasytvo. Winston je ravno sedal na svoj prostor v eni od srednjih vrst, ko sta v sobo nepricyakovano stopila dva cyloveka, mosyki in zyenska, ki ju je na videz poznal, a ni nikdar govoril z njima. Tisto dekle je zye vecykrat srecyal na hodnikih. Ni vedel, kako ji je ime, vedel pa je, da dela na Oddelku za knjizyevnost. Verjetno je opravljala kaksyno mehanicyno delo na katerem od strojev za pisanje romanov, kajti vecykrat jo je videl z oljnatimi rokami in izvijacyem. Videti je bila drzna, bilo ji je priblizyno sedemindvaj- set let, imela je goste temne lase, pegast obraz in njeni gibi so bili hitri in syportni. Ozek sykrlaten pas, emblem Mladinske protispolne zveze, je bil vecykrat ovit okoli pasu njenega kombinezona, ravno dovolj tesno, da je poudarjal oblino njenih bokov. Winstonu je bila zye na prvi pogled zoprna. Vedel je, zakaj. Bilo je zaradi vzdusyja hokejskih igrisycy, mrzlih kopeli, skupinskih izletov in splosyne cyistosti misyljenja, ki se je zdelo, da ga nosi s seboj. Cyrtil je skoraj vse zyenske, posebno pa mlade in lepe. Vedno so bile zyenske tiste, in predvsem mlade zyenske, ki so bile najbolj pobozyne privrzyenke Partije, raznasyalke parol, amaterske vohunke in razkrivalke nepravovernosti. To dekle pa mu je sye posebej zbujalo vtis, da je nevarnejsye od vecyine. Nekocy, ko sta se srecyala na hodniku, ga je postrani na hitro osyinila s pogledom, ki se je zdelo, da prodira naravnost v njegovo notranjost in ki ga je za hip napolnil s cyrno grozo. Na misel mu je prisylo celo to, da je mogocye agentka Miselne policije. To pa je bilo zares precej neverjetno. Vendar ga je spet in spet obsyel obcyutek posebne nelagodnosti, ki je bil pomesyan tako s strahom kot s sovrazynostjo, kadarkoli je bila kje v njegovi blizyini. Drugi je bil mosyki z imenom O'Brien, cylan Ozyje partije, ki je imel tako vazyen in oddaljen polozyaj, da si je Winston le nejasno predstavljal, kaj pomeni. Med ljudmi po stolih je za hip zavladal molk, ko so opazili, da se priblizyuje cyrni kombinezon cylana Ozyje partije. O'Brien je bil velik, mocyan mosyki s krepkim vratom in z robatim, syegavim, brutalnim obrazom. Kljub grozljivi zunanjosti pa je bil v njegovem vedenju nekaksyen cyar. Imel je navado, da si je popravljal ocyala na nosu, kar te je zmeraj nenavadno razorozyilo, in na neki nedolocyljiv nacyin ucyinkovalo nenavadno civilizirano. To je bil gib, ki je morda -- cye je kdo sye mislil v takih izrazih -- spominjal na plemicya iz osemnajstega stoletja, ko ponu- ja svojo dozo z njuhancem. Winston je videl O'Briena morda desetkrat v prav toliko letih. Cyutil je, da ga globoko privlacyi, pa ne samo zato, ker ga 11 je zapeljevalo nasprotje med O'Brienovim mesycyanskim vedenjem in zunanjostjo poklicnega boksarja. Mnogo bolj zaradi skritega prepricya- nja -- ali pa morda niti ne prepricyanja, samo upanja -- da O'Brienova politicyna pravovernost ni popolna. Nekaj na njegovem obrazu je to neustavljivo nakazovalo. In spet, morda sploh ni bila nepravovernost tisto, kar je bilo zarisano na njegovem obrazu, ampak je bila to preprosto inteligenca. Kakorkoli zye, zbujal je videz cyloveka, s katerim bi se dalo govoriti, cye bi nekako prelisicyil telekran in ga dobil na samem. Winston si ni nikdar niti najmanj prizadeval, da bi to storil. Ta trenutek je O'Brien pogledal na svojo rocyno uro, videl, da je zye skoraj enajst, in se ocyitno odlocyil ostati na Oddelku za dokumentacijo, dokler ne mine Dvominutno sovrasytvo. Sedel je na stol v isti vrsti kot Winston, dva sedezya dalje. Majhna rdecyelasa zyenska, ki je delala v predelku poleg Winstonovega, je bila med njima. Temnolaso dekle je sedelo takoj zadaj. Naslednji trenutek je planilo z velikega telekrana na koncu sobe ostudno, sykripajocye cviljenje, kot bi prihajalo od velikanskega stroja, ki tecye brez ol ja. Bilje to hrup, ob katerem so zaskominali zobje in se najezyili lasje na tilniku. Sovrasytvo se je pricyelo. Kot ponavadi se je na ekranu zasvetil obraz Emmanuela Goldsteina, sovrazynika ljudstva. Med publiko je tu in tam zavrsyalo. Mala rdecyelaska je zacvilila od mesyanice strahu in gnusa. Goldstein je bil odpadnik in dezerter, ki je bil nekocy, dolgo je tega (kako dolgo, se ni nihcye tocyno spominjal), ena od vodilnih osebnosti Partije, skoraj na ravni z Velikim bratom samim, potem se je udelezyil kontrarevolucionarne dejavnosti in bil obsojen na smrt, pa je skrivnostno pobegnil in izginil. Program Dvominutnega sovrasytva je bil z vsakim dnem drugacyen, toda v vsakem je bil Goldstein osrednja figura. Bil je poglavitni izdajalec in prvi skrunilec partijske cyistosti. Vsi kasnejsyi zlocyini proti Partiji, vsa izdajstva, sabotazye, krivoverstva in odkloni so izvirali neposredno iz njegovega nauka. Nekje je sye vedno zyivel in koval svoje zarote; morda kje onstran morja, pod varstvom svojih tujih placynikov; morda celo -- tako se je vcyasih syepetalo -- v kaksynem skrivalisycyu v sami Oceaniji. Winstonu se je skrcyila prepona. Nikdar ni mogel gledati Goldsteino- vega obraza brez mucyne mesyanice cyustev. Bil je to suh zyidovski obraz s puhasto, mogocyno grivo belih las in majhno kozjo bradico -- pameten obraz, pa vendar nekako prirojeno zanicyljiv, z nekaksyno senilno 12 neumnostjo v dolgem, ozkem nosu, na koncu katerega so ticyali naocyniki. Spominjal je na obraz ovce in tudi v glasu je bilo nekaj ovcyjega. Goldstein je bruhal svoj obicyajni strupeni napad na doktrine Partije -- napad, ki je bil tako pretiran in perverzen, da ga je lahko spregledal tudi otrok, pa vendar dovolj verodostojen, da te je napolnil z zastrasyujocyim obcyutkom, da druge, manj razumne od tebe, lahko zavede. Zyalil je Velikega brata, napadal diktaturo Partije, zahteval takojsynjo sklenitev miru z Evrazjo, zagovarjal svobodo govora, svobodo tiska, svobodo zbiranja, svobodo misli, histericyno je kricyal, da je bila revolucija izdana -- in vse to s hitro, mnogozlozyno govorico, ki je bila neke vrste parodija na obicyajni slog partijskih govornikov in je vsebovala celo besede iz Novoreka; v resnici je bilo besed iz Novoreka vecy, kot bijih kaksyen cylan Partije obicyajno rabil v vsakdanjem zyivljenju. Medtem pa so, da bi ne bilo nobenega dvoma, o cyem Goldstein govoricyi, za njegovo glavo korakale neskoncyne vrste evrazijske vojske -- vrsta za vrsto trdnih mozy z breizraznimi azatskimi obrazi, ki so prihajali do povrsyine ekrana in izginjali, pa so jih nadomesycyali novi, natanko taki. Suho, ritmicyno topotanje vojasykih sykornjev je ustvarjalo ozadje beketa- jocyemu Goldsteinovemu glasu. Sovrasytvo sye ni trajalo trideset sekund, ko so polovici ljudi v sobi zacyeli uhajati nekontrolirani vzkliki besa. Samozadovoljni ovcyji obraz na platnu in grozo zbujajocya mocy evrazjske vojske za njim je bilo vecy, kot je bilo mogocye prenesti. Poleg tega pa je pogled ali celo zye sama misel na Goldsteina avtomaticyno povzrocyila strah in gnev. Bil je bolj stalen predmet sovrasytva kot ali Evrazija ali Eastazja, kajti kadar je bila Oceanija v vojni z eno od teh dveh sil, je bila obicyajno z drugo v miru. Cyeprav so Goldsteina vsi sovrazyili in prezrali, cyeprav so vsak dan in tisocykrat na dan na tribunah, telekranu, po knjigah in cyasopisih njegove nauke zavracyali, pobijali, smesyili in razkazovali vsesplosynemu strmenju kot pomilovanja vreden nesmisel, kar so bili res -- pa se je za cyudo kljub vsemu temu zdelo, da se njegov vpliv nikdar ne zmanjsya. Vedno so se sye nasyli novi bedaki, ki so cyakali, da jih zapelje. Ni minil dan, ko bi Miselna policija ne razkrinkala vohunov in saboterjev, ki so delali po njegovih navodilih. Bil je poveljnik mogocyne, temacyne vojske, podtalne mrezye zarotnikov, ki so se zaobljubili, da bodo napravili drzyavni prevrat. Menda se je imenovala Bratovsycyina. Syepetalo se je tudi o strasyni knjigi, zbirki vseh krivoverstev, katere avtor je bil Goldstein in ki je tajno krozyila naokrog. Knjiga ni imela naslova. Ljudje so jo imenovali, cye sploh, samo knjiga. Toda take stvari so bile znane le po nejasnih 13 govoricah. Niti Bratovsycyina niti knjiga nista bili stvari, ki bi ju navadni cylan Partije omenjal, cye se je temu lahko izognil. V drugi minuti je Sovrasytvo naraslo do blaznosti. Ljudje so poskakovali na svojih mestih in kricyali, kolikor so mogli glasno, v prizadevanju, da bi preglasili v blaznost tirajocyi, beketavi glas, ki je prihajal s telekrana. Mala rdecyelaska je sykrlatno pordela, usta so se ji zapirala in odpirala kot ribi na suhem. Celo O'Brienov mrki obraz je zardel. Sedel je zelo pokonci na svojem sedezyu, njegove mogocyne prsi so se napenjale in trzale, kakor bi se upirale naskoku valov. Temnolaso dekle za Winstonom je zacyelo kricyati >>Svinja! Svinja! Svinja!<< in nenadoma je pograbila tezyak Slovar Novoreka ter ga zalucyala v ekran. Zadel je Goldsteinov nos in se odbil, glas pa se je neizprosno nadaljeval. V preblisku se je Winston zavedel, da kricyi z drugimi in s peto brca ob precyko stola. Najbolj strasyno pri Dvominutnem sovrasytvu ni bilo to, da si se ga moral udelezyiti, temvecy to, da je bilo nemogocye izogniti se sodelovanju. Po tridesetih sekundah je bilo kakrsynokoli pretvarjanje zmeraj nepotrebno. Ostudna ekstaza strahu in masycyevalnosti, zyelja po ubijanju, mucyenju, mecykanju obrazov s kovasykim kladivom, se je zdelo, da plava nad vso skupino ljudi kakor elektricyni tok in spreminja vsakogar, tudi proti njegovi volji, v spacyenega, vresycyecyega blaznezya. In vendar je bil bes, ki si ga obcyutil, abstraktno, neusmerjeno cyustvo, ki je lahko preskocyilo z enega predmeta na drugega kakor plamen na svetilki. In tako v nekem trenutku Winstonovo sovrasytvo sploh ni bilo naperjeno proti Goldsteinu, ampak ravno narobe, proti Partiji, proti Velikemu bratu in Miselni policiji; in v takih trenutkih se je njegovo srce odprlo za osamljenega, zasmehovanega krivoverca na ekranu, edinega varuha resnice in razumnosti v svetu lazyi. Vendar pa je bil zye naslednjih hip na strani drugih ljudi okoli sebe in vse, kar je bilo povedanega o Goldsteinu, se mu je zdelo resnicyno. V takih trenutkih se je njegov skriti odpor do Velikega brata spremenil v obozyevanje in zdelo se mu je, da se Veliki brat vzdiguje, nepremagljivi, neustrasyeni varuh, kakor skala pred azijskimi hordami; Goldstein pa se mu je kljub svoji osamljenosti, nemocyi in dvomu, ki je lezyal nad njegovo eksistenco, zdel kot hudobni cyarovnik, ki je zmozyen zye z samo silo svojega glasu zdrobiti zgradbo civilizacije. V nekaterih trenutkih je bilo mogocye sovrasytvo celo zavestno preusmeriti v to ali ono smer. Nenadoma, z nekaksynim divjim naporom, 14 s kakrsynim ponocyi odtrgasy glavo z blazine, ko te tlacyi mora, je Winstonu uspelo, da je prenesel svoje sovrasytvo na temnolaso dekle za seboj. Zyivi, cyarobni prividi so mu preblisnili mozygane. Do smrti bi jo prebicyal z gumijevko. Golo bi jo privezal na kol in jo prestrelil z gozdom pusycyic kakor svetega Bosytjana. Posilil bi jo in ji v trenutku orgazma prerezal grlo. Sye vecy, zdaj je bolje kot prej vedel, zakaj jo sovrazyi. Sovrazyi jo, ker je mlada in lepa in brezspolna, ker bi syel rad v posteljo z njo, pa tega ne bo nikdar storil, ker je okoli njenega ljubkega, gibkega pasu, ki se je zdel, da kar prosi, da ga objamesy, samo strahotni sykrlatni pas, napadalni simbol devisytva. Sovrasytvo je doseglo vrhunec. Goldsteinov glas je postal pravo ovcyje beketanje in obraz se je za hip spremenil v ovcyjega. Potem se je ovcyji obraz pomesyal s postavo evrazijskega vojaka, ki je bil videti, ko da se priblizyuje, orjasyki in grozljiv, njegova brzostelka je drdrala in zdelo se je, da bo skocyil s povrsyja ekrana, tako, da so se nekateri ljudje v prvi vrsti skrcyili na svojih sedezyih. Sye isti hip pa se je, in to je vsakomur izvilo globok vzdih olajsyanja, sovrazyna postava pomesyala z obrazom Velikega brata, cyrnolasim, s cyrnimi brki, polnim mocyi in skrivnostnega miru ter tako velikanskim, da je skoraj zakril ekran. Nihcye ni slisyal, kaj Veliki brat govori. Bilo je le nekaj spodbudnih besed, tiste vrste besed, ki jih izrecyesy v bojnem hrumu, ki jih ni mocy posamicy razlikovati, ki pa vlivajo zaupanje zye samo s tem, da so izrecyene. Nato je obraz Velikega brata zbledel in namesto njega so se prikazale tri partijske parole, izpisane z velikimi cyrkami: VOJNA JE MIR SVOBODA JE SUZENJSTVO NEVEDNOST JE MOCy Toda videti je bilo, ko da obraz Velikega brata sye nekaj sekund vztraja na ekranu, kakor da je vtis, ki ga je naredil na ocyi vsakogar, prevecy zyiv, da bi ga bilo mocyi takoj izbrisati. Mala rdecyelaska se je vrgla naprej cyez naslanjalo stola pred seboj. Z drhtecyim syepetom, ki je zvenel kot >>Odresyenik moj!<< je stegnila roke proti ekranu. Potem je zakopala obraz v roke. Ocyitno je molila. V tem trenutku je celotna skupina ljudi izbruhnila v globoko, pocyasno, ritmicyno skandiranje >>V-B!.. . V-B!.. . V-B!. ..<<, znova in znova, zelo pocyasi, z dolgim premorom med V in B -- tezyak, mrmrajocy, na neki cyuden nacyin divjasyki syum, v ozadju katerega se je zdelo, da je 15 mocy slisyati topotanje bosih nog in udarjanje tamtama. Trajalo je morda trideset sekund. To je bil pripev, ki ga je bilo pogosto slisyati v trenutkih vsepremagujocyega cyustva. Deloma je bil nekaksyna himna modrosti in velicyini Velikega brata, toda sye bolj je bilo to dejanje samohipnoze, osvobajajocye utapljanje zavesti s sredstvi ritmicynega hrupa. Winstonu se je zdelo, da mu zmrzuje drobovje. Med Dvominutnim sovrasytvom si ni mogel kaj, da ne bi sodeloval v vsesplosynem deliriju, a to necylovesyko skandiranje >>V-B!... V-B!<< ga je vedno napolnilo z grozo. Seveda je skandiral z drugimi; nemogocye je bilo delati drugacye. Prikrivati cyustva, nadzorovati obraz, pocyeti, kar so pocyeli drugi, je bila instinktivna reakcija. Toda nekaj sekund bi ga bil izraz njegovih ocyi lahko kratko in malo izdal. In ravno v tem trenutku se je zgodila tista pomembna stvar -- cye se je sploh zgodila. Za hip je ujel O'Brienov pogled. O'Brien je bil vstal. Snel si je bil ocyala in si jih je ravnokar znova natikal na nos s tisto svojo znacyilno kretnjo. Toda za drobec sekunde so se njune ocyi srecyale in v tistem hipu, ko seje to zgodilo, je Winston vedel -- da, vedelje -- da misli O'Brien prav tako kot on. Nezmotljivo sporocyilo je bilo oddano. Bilo je, kot bi se njuna duhova odprla in bi misli plavale od enega do drugega skozi ocyi. >>S teboj sem<<, se je zdelo, da mu pravi O'Brien. >>Natanko vem, kaj cyutisy. Vse vem o tvojem preziru, o tvojem sovrasytvu in gnusu. A ne skrbi, jaz sem na tvoji strani.<< In nato je preblisk razuma ugasnil in O'Brienov obraz je bil prav tako nedoumljiv kakor obrazi vseh drugih. To je bilo vse in zye ni bil vecy gotov, ali se je sploh zgodilo. Taki pripetljaji so ostali brez nadaljevanja. Dosegli so samo to, da so mu ohranjali njegovo prepricyanje ali upanje, da so ostali okrog njega sovrazyniki Partije. Morda so govorice o veliki podtalni zaroti resnicyne -- morda Bratovsycyina zares obstaja. Kljub neskoncyni vrsti aretacij, zaslisyevanj in usmrtitev ni bilo mogocye zatrdno vedeti, ali ni Bratovsycyina le mit. Vcyasih je verjel vanjo, vcyasih ne. Dokaza ni bilo, le povrsyni namigi, ki so lahko pomenili nekaj ali pa nicy: odlomki slucyajno ujetih pogovorov, drobne cyacyke po stenah stranisycy -- vcyasih celo, kadar sta se srecyala dva tujca -- majhen migljaj rok, ki je bil videti, da bi lahko bilo razpoznavno znamenje. Vse to pa je bilo le ugibanje; zelo verjetno si je vse le domisyljal. Vrnil se je v svoj predelek, ne da bi se ozrl na O'Briena. Misel, da bi nadaljeval njun trenutni stik, mu je komaj syinila v glavo. Bilo bi nedopovedljivo nevarno, tudi ko bi bil vedel, kako naj to izpelje. 16 Za trenutek, dva sta izmenjala sumljiv pogled in to je bil konec zgodbe. Toda tudi to je bil dogodek, ki si ga je bilo vredno zapomniti v zaklenjeni osamljenosti, v kateri je bilo treba zyiveti. Winston se je prebudil in se vzravnal. Rignil je. Gin se mu je dvigal iz zyelodca. Osredotocyil je pogled na papir. Odkril je, da je medtem, ko je sedel in nemocyno razglabljal, skoraj avtomaticyno tudi pisal. In pisava ni bila vecy krcyevita in okorna kot prej. Njegovo pero je nasladno drselo po gladkem papirju in z velikimi, lepimi cyrkami tiskalo -- DOL Z VELIKIM BRATOM DOL Z VELIKIM BRATOM DOL Z VELIKIM BRATOM DOL Z VELIKIM BRATOM DOL Z VELIKIM BRATOM DOL Z VELIKIM BRATOM znova in znova, dokler ni napolnilo pol strani. Ni si mogel kaj, da ne bi bil zacyutil zbodljaja preplaha. To je bilo nesmiselno, kajti napisati teh nekaj besed ni bilo nevarnejsye kakor zye samo to, da je zacyel pisati dnevnik; za trenutek ga je imelo, da bi iztrgal pokvarjeni list in svoj podvig v celoti opustil. Vendar pa tega ni storil, saj je vedel, da bi bilo brez pomena. Popolnoma vseeno je bilo, ali je napisal DOL Z VELIKIM BRATOM, ali pa se je tega vzdrzyal. Miselna policija bi ga prav tako dobila. Zagresyil je -- in bi zagresyil tudi, cye bi ne bil polozyil peresa na papir -- poglavitni zlocyin, ki je zajemal v sebi vse druge. Imenovali so ga miselni zlocyin. Miselni zocyin ni bil stvar, ki bi se je bilo dalo za zmeraj prikriti. Uspesyno si se lahko skril za kratek cyas, morda celo za leto dni, toda prej ali slej so te dobili. Vedno se je zgodilo ponocyi, vse aretacije brez izjeme so se dogajale ponocyi. Nenaden sunek v spanju, surova roka, ki stresa za rame, lucyi, ki svetijo v ocyi, obrocy trdih obrazov okrog postelje. V veliki vecyini primerov ni bilo ne procesov ne porocyil o aretaciji. Ljudje so preprosto izginili, vedno ponocyi. Aretirancyevo ime so odstranili s seznamov, vsak ostanek njegove dejavnosti so izbrisali, njegov nekdanji obstoj so zanikali in nato pozabili. Bil je ukinjen, iznicyen: izhlapel, je bil obicyajni izraz. 17 Za trenutek ga je pograbila nekaksyna histerija. Zacyel je pisati s hitrimi, necyitljivimi cyacykami: ustrelili me bojo briga me ustrelili me bojo v tilnik briga me dol z velikim bratom vedno te ustrelijo v tilnik briga me dol z velikim bratom -- Nekoliko osramocyen se je naslonil nazaj in odlozyil pero. Naslednji hip je vzdrgetal. Potrkalo je na vrata. Zye! Sedel je tiho kot misy, v jalovem upanju, da bo, kdorkoli je zye, odsyel po enkratnem poskusu. A ne, trkanje se je ponovilo. Najslabsye od vsega bi se bilo pritajiti. Srce muje udarjalo kakor boben, a njegov obraz je bil zaradi dolge vaje verjetno brezizrazen. Vstal je in tezyko odsyel proti vratom. II Ko je polozyil roko na kljuko, je opazil, da je pustil dnevnik odprt na mizi. DOL Z VELIKIM BRATOM, je bilo napisano vsevprek s tako velikimi cyrkami, da so bile cyitljive skoraj cyez vso sobo. Kako nedopoved- ljivo neumno je bilo to, kar je storil. Toda kljub preplahu se je zavedal, da ne bi maral popackati kremastega papirja s tem, da bi zaprl zvezek, dokler je cyrnilo sye mokro. Zajel je sapo in odprl vrata. Pri pricyi ga je zagrnil topel val olajsyanja. Brezbarvna zyenska strtega videza, srsyecyih las in razoranega obraza je stala zunaj. >>Oh, tovarisy,<< je zacyela z zyalostnim, jokavim glasom, >>zdelo se mi je, da sem vas slisyala priti. Bi mogocye lahko prisyli in pogledali lijak v nasyi kuhinji? Zamasyil se je in --<< Bila je gospa Parsons, zyena soseda iz istega nadstropja. (Izraza >>gospa<< Partija ni odobravala -- vsakogar je bilo treba imenovati >>tovarisy<< -- toda pri nekaterih zyenskah si ga nagonsko uporabljal.) Bila je zyenska kakih trideset let, a se je zdela mnogo starejsya. Vzbujala je vtis, da ji lezyi v gubah na obrazu prah. Winston ji je sledil po hodniku. Taksyna amaterska popravila so bila skoraj vsakodnevna nadloga. Blok Zmage je bil staro poslopje, zgrajeno leta 1930 ali priblizyno tedaj in je razpadalo. Omet se je stalno krusyil s sten in stropov, cevi so pokale v vsakem hujsyem mrazu, streha je pusycyala, kadarkoli je zapadel sneg, ogrevalne naprave pa so navadno delovale le na pol, kadar niso bile iz 18 ekonomskih razlogov sploh izkljucyene. Popravila, razen tistih, ki si jih lahko opravil sam, so opravljali posebni odbori, ki so znali zavlacyevati celo vstavljanje okenskih syip za dve leti. >>Seveda je to samo zato, ker Toma ni doma,<< je medlo rekla gospa Parsons. Parsonsovo stanovanje je bilo vecyje kot Winstonovo in zanemarjeno na drug nacyin. Vse je imelo razbit, pohojen videz, kot bi stanovanje ravnokar obiskala kaksyna velika, divja zyival. Syportni rekviziti, hokejske palice, boksarske rokavice, pocyena nogometna zyoga, par narobe obrnjenih prepotenih kratkih hlacy -- so lezyali krizyem po tleh, na mizi pa je bila skladovnica umazane posode in zvezek z oslovskimi usyesi. Na stenah so viseli rdecyi prapori Zveze mladine in Vohunov in velikanski plakat Velikega brata. Kot po vsem poslopju je tudi tu disyalo po kuhanem zelju, a prevladoval je oster vonj po znoju, ki -- to je bilo jasno zye ob prvem vdihu, cyeprav bi bilo tezyko povedati, kako -- je bil znoj nekoga, ki ta trenutek ni bil navzocy. V drugi sobi je nekdo z glavnikom in kosom toaletnega papirja skusyal ujeti melodijo vojasyke koracynice, ki jo je telekran sye vedno oddajal. >>To so otroci,<< je rekla gospa Parsons in se na pol bojecye ozrla proti vratom. >>Danes niso bili zunaj. In seveda. . .<< Imela je navado, da je na sredi prekinjala stavke. Kuhinjsko korito je bilo skoraj do roba polno ogabne, zelenkalste vode, ki je smrdela huje kot zelje. Winston je pokleknil in pregledal koleno pri cevi. Nerad je delal z rokami in nerad se je sklanjal, ker mu je to vedno povzrocyilo kasyelj. Gospa Parsons ga je nebogljeno opazovala. >>Seveda bi Tom to takoj uredil, ko bi bil doma,<< je rekla. >>On ima rad take stvari. Ja, Tom je zelo spreten za take stvari.<< Parsons je bil Winstonov kolega v Ministrstvu resnice. Bil je debel, a gibcyen mozy, osupljivo neumen, gora bebavega navdusyenja -- eden tistih popolnoma nevprasyujocyih, predanih garacyev, na katerih je bolj kot na Miselni policiji slonela trdnost Partije. Pri petintridesetih letih je bil ravnokar proti svoji volji cyrtan iz Zveze mladine in preden je napredoval v Zvezo mladine, je bil pri Vohunih eno leto dalj, kot je to dolocyal statut. Na Ministrstvu je bil zaposlen na nekem podrejenem mestu, ki ni zahtevalo inteligence, po drugi strani pa je bil vodilna osebnost v Syportnem komiteju in drugih komitejih, ki so se ukvarjali z organizacijo skupinskih izletov, spontanih demonstracij, varcyevalnih akcij in prosto- voljnih akcij nasploh. Z mirnim ponosom ti je sporocyil, medtem ko je puhal iz pipe, da se zye sytiri leta vsak vecyer pokazye v Obcyinskem centru. 19 Vsemogocyni vonj po znoju, nekaksyno nezavedno pricyevanje o vnemi njegovega zyivljenja, mu je sledil, kamorkoli je syel, in ostajal za njim sye potem, ko je odsyel. >>Imate izvijacy?<< je rekel Winston in se igral z matico pri kolenu cevi. >>Izvijacy?<< je rekla gospa Parsons in se pri pricyi zacyela izvijati. >>Veste, da ne vem. Mogocye otroci --<< Oglasila sta se topot sykornjev in ponovno trobljenje na glavnik, ko so otroci prisyli v dnevno sobo. Gospa Parsons je prinesla izvijacy. Winston je spustil vodo in z gnusom odstranil kepo zyenskih las, ki je zapirala odtok. Kolikor je sploh mogel, si je v hladni vodi izpod pipe ocyistil prste in se vrnil v drugo sobo. >>Roke kvisyku!<< je vzkliknil divji glas. Lep devetleten decyek zyilavega videza je kukal izpod mize in mu grozil z avtomaticyno pisytolo -- igracyko, medtem ko je njegova sestra, kaksyni dve leti mlajsya, delala isto s kosycykom lesa. Oba sta bila oblecyena v mod- re kratke hlacyke, sive srajce in rdecye ovratne rute, kar je bila uniforma Vohunov. Winston je dvignil roke nad glavo, a z neprijetnim obcyutkom, saj je bil fantov glas tako hudoben, da vse skupaj ni bilo igra. >>Ti si izdajalec!<< je kricyal decyek. >>Miselni zlocyinec! Evrazjski vohun! Ustrelil te bom, izhlapel te bom, poslal te bom v rudnike soli!<< Nenadoma sta oba poskakovala okoli njega in kricyala >>Izdajalec!<< ter >>Miselni zlocyinec!<< in deklica je oponasyala vsak bratov gib. V nekem smislu je bilo to rahlo grozljivo, kakor poskakovanje tigrovih mladicyev, ki bodo kmalu zrasli v ljudozyrce. V decykovih ocyeh je bila neka vrsta preracyunljive krutosti, cyisto jasna zyelja udariti ali brcniti Winstona, in zavest, da bo kmalu dovolj velik, da bo to lahko storil. Prava srecya, da pisytola v njegovih rokah ni prava, je pomislil Winston. Ocyi gospe Parsons so zyivcyno begale od Winstona k otrokoma in spet nazaj. Pri boljsyi svetlobi v dnevni sobi je opazil, da v gubah njenega obraza res lezyi prah. >>Pa sta res tako hrupna,<< je reekla. >>Razocyarana sta, ker ne moreta iti na obesyanje, za to gre. Jaz nimam cyasa, da bi ju peljala, Tom pa se ne bo pravocyasno vrnil z dela.<< >>Zakaj ne moremo iti gledat obesyanja?<< je tulil fant s svojim neznanskim glasom. >>Hocyem videti obesyanje! Hocyem videti obesyanje!<< je skandirala deklica in sye vedno poskakovala naokrog. 20 Nekaj evrazijskih ujetnikov, krivih vojnih zlocyinov, naj bi ta vecyer obesili v parku, se je spomnil Winston. To se je dogajalo enkrat mesecyno in je bilo zelo priljubljen spektakel. Otroci so vedno glasno zahtevali, naj jih peljejo gledat. Poslovil se je od gospe Parsons in odsyel k vratom. A ni sye naredil syest korakov po hodniku, ko ga je nekaj neznosno bolecye zadelo v tilnik. Cyutil je, kakor bi se zadrla vanj rdecye razzyarjena zyica. Obrnil se je ravno pravi cyas, da je lahko videl gospo Parsons, ki je vlekla svojega sina cyez prag, medtem ko je fant vtikal v zyep fracyo. >>Goldstein!<>otrosyki heroj<<, je bila obicyajno rabljena faza -- vlekel na usyesa in slisyal opazko, ki je kompro- mitirala starsye, ter jih ovadil Miselni policiji. Bolecyina od zadetka v tilnik se je polegla. Malodusyno je prijel za pero, vprasyujocy se, ali lahko najde sye kaj, kar bi zapisal v dnevnik. Nenadoma je spet zacyel misliti na O'Briena. Pred leti -- kako dolgo je zye tega? Moralo je biti sedem let -- je sanjal, da gre skozi sobo, v kateri je bila cyrna tema. In nekdo, ki je sedel ob njegovi strani, mu je, ko je syel mimo, dejal: >>Srecyala se bova na kraju, kjer ni teme.<< To je bilo izrecyeno zelo mimo, skorajda mimogrede -- kot trditev in ne ukaz. Odsyel je ven, ne da bi obstal. Nenavadno pa je bilo, da 21 tistikrat, v sanjah, te besede nanj niso napravile mocynega vtisa. Syele kasneje in postopoma, se mu je zdelo, so postale pomembnejsye. Ni se mogel spomniti, ali je bilo to pred ali po tistem, ko je sanjal, da je prvikrat videl O'Briena, niti se ni mogel spomniti, kdaj je prvicy prepoznal tisti glas za O'Brienovega. Vsekakor pa sta bila glasova ista. O'Brien je bil tisti, ki ga je nagovoril iz teme. Winston ni bil nikdar popolnoma prepricyan -- celo po danasynjem preblisku iz O'Brienovih ocyije bilo sye vedno nemogocye biti prepricyan -- ali je O'Brien prijatelj ali sovrazynik. Niti se mu to ni zdelo hudo vazyno. Vez razumevanja med njima je bila vazynejsya kot naklonjenost ali pripadnost isti stvari. >>Srecyala se bova na kraju, kjer ni teme,<< je bil rekel. Winston ni vedel, kaj to pomeni, vedel je samo, da se bo tako ali drugacye uresnicyilo. Glas na telekranu je premolknil. Klic trobente, cyist in lep, je zaplaval v mirni zrak. Glas je raskavo nadaljeval. >>Pozor, pozor, prosim! Ta trenutek so prispele zadnje novice z Malabarske fronte. Nasye sile v Juzyni Indiji so izbojevale velicyastno zmago. Pooblasycyen sem vam sporocyiti, da bo dejanje, o katerem porocyamo, v doglednem cyasu lahko privedlo vojno do konca. Tu so zadnje novice --<< Slabe novice prihajajo, je pomislil Winston. In res, krvavemu opisu propada evrazijske armade, z velikanskimi sytevilkami ubitih in ujetih, je sledila objava, da se bo s prihodnjim tednom obrok cyokolade zmanjsyal od trideset na dvajset gramov. Winston je rignil. Gin se je razgubljal ter zapusycyal v njem obcyutek praznine. Telekran -- ali da bi proslavil zmago ali da bi izbrisal spomin na izgubljeno cyokolado -- je zagrmel >>Oceanija, slavimo te<<. Moral bi vstati v pozor. Vendar pa je bil v svojem trenutnem polozyaju neviden. >>Oceanija, slavimo te,<< se je umaknila lazyji glasbi. Winston je odsyel k oknu, s hrbtom obrnjen proti telekranu. Dan je bil sye vedno mrzel in jasen. Nekje dalecy stran je s pridusyenim, odmevajocyim gromom eksplodirala raketna bomba. Kaksynih dvajset ali trideset jih je tacyas padlo vsak teden na London. Spodaj na ulici je strgani plakat sye vedno plapolal sem ter tja v vetru in beseda ANGSOC se je sunkoma pojavljala in izginjala. Angsoc. Sveta nacyela Angsoca. Novorek, dvomisyljenje, spremenljivost preteklosti. Pocyutil se je, ko da tava v gozdovih po morskem dnu, izgubljen v 22 posyastnem svetu, kjer je sam posyast. Bil je sam. Preteklost je bila mrtva in prihodnost nepredstavljiva. Je bil sploh lahko prepricyan, da je en sam zdej zyivecyi cylovek na njegovi strani? In kako naj bi vedel, da gospostvo Partije ne bo trajalo vecyno? Kot v odgovor so se mu povrnile tri parole z belega procyelja Ministrstva resnice: VOJNA JE MIR SVOBODA JE SUZYENJSTVO NEVEDNOST JE MOCY Iz zyepa je vzel kovanec za petindvajset centov. Tudi tam so bile z majhnimi, jasnimi cyrkami zapisane iste parole in na drugi strani kovanca je bila glava Velikega brata. Celo s kovanca so te ocyi zasledovale. Na kovancih, na znamkah, na platnicah knjig, na zastavah, na plakatih, na ovojih cigaretnih zavojcykov -- vsepovsod. Vedno ocyi, ki te opazujejo in glas, ki te obdaja. Cye si spal ali bedel, pri delu ali jedi, znotraj in zunaj, v kopeli ali postelji -- nobenega izhoda. Nicy ni bilo tvoje, razen nekaj kubicynih centimetrov znotraj lobanje. Sonce se je pomaknilo naokrog in nesyteta okna na Ministrstvu resnice so bila zdaj, ko nanje ni vecy sijala svetloba, videti mracyna kot strelne line na trdnjavi. Srce mu je vztrepetalo pred ogromno piramido. Premocyna je, ni je mocy naskocyiti. Tisocy raketnih bomb je ne bi porusyilo. Znova se je vprasyal, za koga pisye dnevnik. Za prihodnost, za preteklost -- za vek, ki je morda umisyljen. Dnevnik bodo spremenili v pepel in njega v hlape. Samo Miselna policija bo brala, kar je napisal, preden ga bodo izbrisali iz zyivljenja in spomina. Kako bi lahko naslovil svoj poziv na prihodnost, ko pa niti sled po tebi in niti brezimna beseda, napisana na kosycyek papirja, ne moreta prezyiveti? Telekran je udaril sytirinajst. V desetih minutah mora oditi. Do sytirinajst trideset mora biti spet na delu. Cyudno, zdelo se mu je, da mu je bitje ure vlilo novega poguma. Bil je osamljeni duh, govorecy besede, ki jih nikdar ne bo nihcye slisyal. Toda dokler jih izgovarja, na neki cyuden nacyin zveza ni pretrgana. Ne s tem, da naredisy, da te slisyijo, ampak s tem, da ostanesy dusyevno zdrav, se nadaljuje cylovesyka dedisycyina. Odsyel je nazaj k mizi, pomocyil pero in napisal: Prihodnosti ali preteklosti, cyasu, ko bo misel svobodna, ko se bodo ljudje razlikovali drug od drugega in ne bodo zyiveli sami -- cyasu, ko bo obstajala resnica in ko tisto, kar je storjeno, ne bo moglo biti izbrisano: 23 Iz veka uniformnosti, iz veka osamljenosti, iz veka Velikega brata, iz veka dvomisyljenja -- pozdrav! Pomislil je, da je zye mrtev. Zdelo se mu je, da syele zdaj, ko je napravil odlocyilni korak, lahko izrazya svoje misli. Posledice vsakega dejanja so vkljucyene v dejanje samo. Napisal je: Miselni zlocyin ne prinasya smrti: Miselni zlocyin JE smrt. Zda j, ko je spoznal, daje mrtev, je postalo vazyno, da kolikor mogocye dolgo ostane zyiv. Dva prsta na desnici je imel umazana od cyrnila. To je bila natanko tista malenkost, ki te lahko izda. Kaksyen vohljajocy gorecy- nezy v ministrstvu (verjetno zyenska, nekdo kot mala rdecyelaska, ali pa temnolaso dekle iz Oddelka za knjizyevnost) bi lahko postal radoveden, zakaj je pisal med odmorom za kosilo, zakaj je uporabljal zastarelo pero, kaj je pisal -- in bi nato namignil zadevnemu odseku. Odsyel je v kopalnico in skrbno zribal cyrnilo z grobim, temnorjavim milom, ki je strugalo kozyo kot smirkov papir in je bilo torej za ta namen zelo pri- merno. Polozyil je dnevnik v predal. Cyisto nesmiselno bi ga bilo skrivati, lahko pa vsaj ugotovi, ali ga bodo odkrili ali ne. Las, polozyen na konce strani, bi bil preocyiten. Z vrhom prstaje pobral neopazen belkast prasyek in ga polozyil na vogal platnice, od koder bo gotovo padel, cye bo kdo zvezek premaknil. III Winston je sanjal o svoji materi. Moral je biti, tako je mislil, deset ali enajst let star, ko je njegova mati izginila. Bila je visoka, postavna, dokaj tiha zyenska pocyasnih gibov in cyudo vitih, svetlih las. Ocyeta se je spominjal bolj megleno kot temnega in vitkega mozya z ocyali, vedno oblecyenega v cyedno, temno obleko (Winston si je posebno zapomnil zelo tenke podplate na ocyetovih cyevljih). Oba je ocyitno odneslo v eni od prvih velikih cyistk v petdesetih letih. Ta trenutek je mati sedela nekje globoko pod njim z njegovo majhno sestro v narocyju. Svoje sestre se sploh ni spominjal, razen kot drobnega, slabotnega, vedno tihega otroka velikih zvedavih ocyi. Obe sta gledali navzgor k njemu. Bili sta spodaj nekje v podzemlju -- na dnu vodnjaka 24 na primer, ali pa zelo globokega brezna -- a bil je to kraj, ki se je, cyeprav zye globoko pod njim, sye vedno pogrezal. Bili sta v salonu potapljajocye se ladje in sta ga gledali skozi temnecyo vodo. V salonu je bil sye zrak in sye sta ga lahko videli in on njiju, a medtem sta tonili dol, dol v zeleno vodo, ki ju mora v naslednjem trenutku za vedno skriti njegovim ocyem. On je bil zunaj, na svetlobi in zraku, medtem ko je njiju sesalo navzdol k smrti in bili sta spodaj zato, ker je bil on tu zgoraj. On je to vedel in onidve sta vedeli in to vednost je lahko opazil na njunih obrazih. Ocyitka ni bilo ne na njunih obrazih ne v srcih, samo vednost, da morata umreti zato, da bi on lahko ostal zyiv in da je to del neogibnega reda. Ni se mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo, a v svojih sanjah je vedel, da sta bili zyivljenji matere in sestre nekako zyrtvovani njegovemu. Bile so to ene tistih sanj, ki so, medtem ko obdrzye znacyilno sanjsko podobo, nadaljevanje umskega zyivljenja in v katerih se zavesy dejstev in misli, ki se ti zde nove in vredne sye potem, ko si zye buden. To, kar je zdaj pretreslo Winstona, je bilo spoznanje, da je bila materina smrt pred skoraj tridesetimi leti tragicyna in obzyalovanja vredna, na nacyin, ki ni vecy mogocy. Tragedija, je spoznal, sodi k starim cyasom, k cyasom, ko so ljudje sye uzyivali zasebnost, ljubezen in prijateljstvo, in ko so cylani druzyine sye stali drug ob drugem, ne da bi bili morali vedeti za razlog. Spomin na mater mu je paral srce, ker je umrla v ljubezni do njega, medtem ko je bil on prevecy mlad in sebicyen, da bi ji bil vracyal ljubezen. Pa zato, ker se je nekako, ni se spominjal kako, zyrtvovala pojmovanju zvestobe, ki je zasebno in nespremenljivo. Take stvari, je vedel, danes niso mogocye. Danes so strah, sovrasytvo, bolecyina, ni pa dostojanstva cyustev, ne globokih in celovitih bolecyin. Vse to se mu je zdelo, da vidi v velikih materinih in sestrinih ocyeh, ko ga gledata navzgor skozi zeleno vodo, stotine sezynjev globoko, medtem ko sye vedno toneta. Nenadoma je stal v nizki, mehki rusyi, na poletni vecyer, ko so posyevni zyarki sonca zlatili zemljo. Pokrajina, ki jo je gledal, se mu je tolikokrat prikazovala v sanjah, da ni bil nikdar popolnoma prepricyan, ali jo je kdaj v resnici videl ali ne. V budnih mislih jo je imenoval Zlata dezyela. Bil je to star, od zajcev popasen travnik, s krtino tu in tam, po katerem je vodila steza. Ob sem pa tja prekinjeni zyivi meji na nasprotni strani polja so se v vetru nalahno majale veje brestov, njihovo listje pa je rahlo trepetalo kot prameni zyenskih las. Nekje cyisto blizu, cyeprav nedosegljiv ocyem, je tekel bister, pocyasen potok, kjer so v tolmunih pod vrbami plavale race. 25 Temnolaso dekle mu je prihajalo po polju naproti. Z necyim, kar se je zdelo en sam gib, je strgala s sebe obleko in jo brezbrizyno odvrgla. Njeno telo je bilo belo in gladko, a v njem ni zbudilo pozyelenja; pravzaprav ga je komaj pogledal. V tem trenutku ga je prevzelo obcyudovanje giba, s katerim je odvrgla obleko. Zdelo se je, da s svojo milino in brezskrbno- stjo razveljavlja celotno kulturo, celoten miselni sistem, kot bi Velikega brata in Partijo in Miselno policijo lahko pometel v nicy en sam sijajen gib roke. Tudi to je kretnja, ki pripada starim cyasom. Winston se je prebudil z besedo >>Shakespeare<< na ustih. Telekran je nepretrgoma oddajal uho parajocy zyvizyg, ki je trideset sekund vztrajal na isti noti. Bilo je sedem petnajst, cyas vstajanja za pisarnisyke usluzybence. Winston je odtrgal telo od postelje -- gol, kajti cylani Syirsye partije so prejemali le tri tisocy nakaznic za obleko na leto in pizyama je veljala syeststo -- segel po umazani majici in kratkih hlacykah, ki so lezyale na stolu. V treh minutah se bodo zacyele telovadne vaje. Naslednji trenutek ga je zvil silovit izbruh kasylja, ki ga je skoraj vedno napadel po zbujanju. Tako popolnoma mu je izpraznil pljucya, da je lahko spet zadihal le, cye je legel na hrbet in nekajkrat globoko zajel sapo. Zyile so mu nabrekle od napora pri kasylju in krcyni tvor ga je zacyel srbeti. >>Grupa od trideset do sytirideset let!<< je bevskal prediren zyenski glas. >>Grupa od trideset do sytirideset! Na svoja mesta, prosim, od trideset do sytirideset! << Winston je planil v pozor pred telekranom, na katerem se je zye prikazala slika mladostne zyenske, suhe, a misyicyaste, oblecyene v dres in telovadne copate. >>Krcyite in iztezajte roke!<< je zapovedala. >>Ne hitite, za mano. En, dva, tri, sytiri! En, dva, tri, sytiri! Dajmo, tovarisyi, malo vecy zyivljenja! En, dva, tri, sytiri! En, dva, tri, sytiri!<< Bolecyina ob napadu kasylja ni popolnoma pregnala iz Winstonovega spomina vtisa, ki so ga zapustile sanje, in ritmicyni gibi vaje so ga nekako obnovili. Medtem ko je mehanicyno suval z rokami naprej in nazaj, z izrazom uzyivanja na obrazu, kar je veljalo za primerno med telovadni- mi vajami, si je prizadeval utreti si pot v zamegleno obdobje svojega ranega otrosytva. To je bilo nenavadno tezyko. Onstran konca petdesetih letje vse zbledelo. Ko ni bilo zunanjih dokazov, na katere bi se bil lahko skliceval, je celo cyrta tvojega lastnega zyivljenja izgubila ostrino. Spominjal si se pomembnih dogodkov, ki se morda sploh niso zgodili, 26 spominjal si se podrobnosti pripetljajev, ne da bi zmogel zajeti njihovo atmosfero, in bila so doga, prazna obdobja, o katerih nisi mogel dokazati nicyesar. Takrat je bilo vse drugacye. Celo imena dezyel in njihove oblike na zemljevidih so bile drugacyne. Airstrip Ena, na primer, se v tistih cyasih ni tako imenovala: imenovali so jo Anglija ali Britanija, cyeprav se je London, o tem je bil popolnoma prepricyan, vedno imenoval London. Winston se ni mogel dolocyno spomriti cyasa, ko njegova dezyela ne bi bila v vojni, vendar pa je bilo ocyitno, da je bilo med njegovim otrosytvom dokaj dolgo obdobje miru, kajti eden njegovih ranih spominov je bil zracyni napad, ki je menda vsakogar presenetil. Verjetno je bilo to takrat, ko je na Colchester padla atomska bomba. Samega napada se ni spominjal, spominjal pa se je ocyetove roke, kije drzyala njegovo, ko sta hitela dol, dol, dol na neki kraj globoko pod zemljo, okrog in okrog po spiralnem stopnisycyu, ki je zvonilo pod njegovimi nogami in mu jih nazadnje tako utrudilo, da se je zacyel cmeriti in so se morali ustaviti ter pocyivati. Mati juna je na svoj pocyasni, sanjavi nacyin sledila dalecy zadaj. Nosila je njegovo sestrico, ali pa je bilo tisto, kar je nosila, morda samo svezyenj posteljnine: ni bil prepricyan, ali je bila sestra takrat zye rojena ali ne. Koncyno so se znasyli na hrupnem, preobljudenem kraju, ki ga je prepoznal kot postajo podzemske zyeleznice. Ljudje so sedeli vsepovsod po kamnito tlakovanih tleh in drugi ljudje, tesno stisnjeni skupaj, so sedeli na kovinskih klopeh, drug na drugem. Winston, njegova mati in ocye, so si nasyli prostor na tleh in blizu njih sta drug ob drugem na klopi sedela star mosyki in zyenska. Starec je nosil spodobno temno obleko in cyrno pokrivalo iz blaga, potisnjeno nazaj s cyisto belih las. Njegov obraz je bil sykrlaten, ocyi modre in polne solz. Smrdel je po ginu. Zdelo se je, da ga oddaja iz kozye namesto znoja, in cylovek si je lahko zamisyljal, da je tudi to, kar mu tecye iz ocyi, cyisti gin. Toda cyeprav je bil rahlo pijan, ga je vendarle mucyila neka bolecyina, ki je bila pristna in neznosna. Na svoj otrosyki nacyin je Winston dojel, da se je pravkar zgodilo nekaj strasynega, nekaj, karje onstran pozabljenja in kar ne bo nikoli ozdravljeno. Zdelo se mu je celo, da ve, kaj je to. Nekdo, ki ga je starec ljubil, mala vnukinja morda, je bil ubit. Vsakih nekaj minut je mozy zacyel ponavljati: >>Ne bi jim bili smeli zaupati. Pravil sem to, mama, a ne? Vse to je prisylo zato, ker smo zaupali tem barabam.<< A katerim barabam ne bi bili smeli zaupati, se Winston zdaj ni spominjal. 27 Nekako od tega cyasa dalje je bila vojna dobesedno neprestana cyeprav, tocyneje recyeno, to ni bila vedno ista vojna. Nekaj mesecev med njegovim otrosytvom so trajali zmedeni poulicyni boji v samem Londonu in nekaterih od njih se je zyivo spominjal. Toda izslediti zgodovino celotnega obdobja, recyi, kdo se je v danem trenutku bojeval proti komu, bi bilo popolnoma nemogocye. Kajti noben zapisan dokument in nobena izgovorjena beseda ni nikdar omenjala druge vezanosti kot pravkarsynje. Tacyas, na primer, v letu 1984, (cye je bilo 1984. leto) je bila Oceanija v vojni z Evrazijo in zaveznica Eastazije. V nobeni zasebni ali javni izjavi ni bilo nikdar dopusycyeno, da bi bile vse tri sile istocyasno razmesycyene na razlicynih linijah. Pravzaprav, kot je Winston dobro vedel, so minila le sytiri leta, kar je bila Oceanija v vojni z Eastazijo in zavezaica Evrazje. A to je bil samo kosycyek skrivnega znanja, ki ga je slucyajno imel, ker njegov spomin ni bil pod zadovoljivim nadzorstvom. Uradno pa menjava partnerjev ni bila izvrsyena. Oceanija je v vojni z Evrazijo -- torej je bila Oceanija vedno v vojni z Evrazijo. Trenutni sovrazynik je vedno predstavljal absolutno zlo, iz cyesar sledi, da je bil kakrsyenkoli pretekli ali prihodnji sporazum z njim nemogocy. Grozljiva stvar, je pomislil zye desettisocyicy, ko je bolecye potiskal ramena nazaj (z rokami v bokih so krozyili v pasu, vaja, ki je menda dobra za hrbtne misyice) -- grozljiva stvar je, da je mogocye vse to res. Cye je Partija lahko posegla s svojo roko v preteklost in o tem ali onem dogodku izjavila, nikoli se ni zgodilo -- potem je to gotovo bolj grozljivo, kot pa samo mucyenje in smrt. Partija je rekla, da ni bila nikdar zaveznica Evrazije. On, Winston Smith, je vedel, da je bila Oceanija zaveznica Evrazije sye pred komaj sytirimi leti. Toda kje je bilo to znanje? Samo v njegovi zavesti, ki mora biti v vsakem primeru kmalu unicyena. In cye vsi drugi sprejmejo lazy, ki jo je natvezla Partija -- cye vsi dokumenti pripovedujejo isto pravljico -- potem je lazy prisyla v zgodovino in postala resnica. >>Kdor obvladuje preteklost<<, se je glasila parola Partije, >>obvladuje prihodnost: kdor obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost.<< In vendar preteklost, cyeprav po svoji naravi spremenljiva, ni bila nikoli spremenjena. Cyisto preprosto. Vse, kar je potrebno, je neskoncyna vrsta zmag nad lastnim spominom. >>Kontrola realnosti<< so to imenovali, v Novoreku >>dvomi- syljenje<<. >>Voljno!<< je zalajala vaditeljica malo bolj prisrcyno. 28 Winston je povesil roke ob stran in pocyasi napolnil pljucya z zrakom. Njegove misli so odtavale v labirintski svet dvomisyljenja. Vedeti, pa ne vedeti, zavedati se popolne resnice, pa praviti skrbno pripravljene lazyi, imeti istocyasno dvoje mnenj, ki se izkljucyujeta, pa obenem vedeti, da sta si protislovni in verjeti v obe, rabiti logiko proti logiki, zavracyati moralo, pa se hkrati sklicevati nanjo, verjeti, da je demokracija nemogocya, da pa je Partija varuh demokracije, pozabiti, kar je treba pozabiti, potem pa si priklicati nazaj v spomin v trenutku, ko je to potrebno, in nato pri pricyi spet pozabiti in -- visyek vsega -- uporabiti isti postopek za postopek sam -- to je skrajna bistroumnost: zavestno povzrocyiti nezavednost, pa se nato znova zavesti dejanja hipnoze, ki si ga pravkar opravil. Zy samo razumeti dvomisyljenje pomeni dvomisyljenje izvajati. Vaditeljica jih je znova poklicala v pozor. >>In zdaj poglejmo, kdo od nas se lahko dotakne prstov na nogah!<< je rekla navdusyeno. >>Naravnost iz bokov, prosim, tovarisyi. <1En,>1 dva, <1en,>1 dva!<< Winston je sovrazyil to vajo, ki mu je povzrocyala zbadajocye bolecyine vse od peta do zadnjice in se pogosto koncyala z novim napadom kasylja. Napol prijetnih razmisyljanj je bilo konec. Preteklost, je pomislil, ni samo spremenjena, ampak tudi unicyena. Kajti kako bi mogel dokazati tudi najbolj ocyitna dejstva, ko pa ni bilo nobenih dokumentov izven tvojega spomina? Poskusyal se je spomniti, katerega leta je prvicy slisyal za Velikega brata. Menil je, da je moralo biti enkrat v syestdesetih letih, a vedeti z gotovostjo je bilo nemogocye. V partijskih zgodovinah se je seveda Veliki brat pojavljal kot vodja in varuh Revolucije od njenih najzgodnejsyih dni. Njegova junasytva so postopoma pomaknili nazaj, dokler niso seg- la v pravljicyni svet sytiridesetih in tridesetih let, ko so se kapitalisti v svo- jih cyudnih cilindrih sye vozili po londonskih cestah v velikih, lesketajo- cyih se avtomobilih ali kocyijah s steklenimi okni. Nemogocye je bilo vede- ti, koliko od te legende je resnica in koliko je izmisyljenega. Winston se ni mogel spomniti niti tega, od kdaj obstaja Partija. Ni verjel, da bi bil kda j slisyal besedo Angsoc pred letom 1960, mogocye pa je bilo, daje bila v svoji obliki iz Staroreka, se pravi kot Anglesyki socializem, znana zye prej. Vse je izginjalo v megli. Vcyasih, seveda, si lahko polozyil prst na ocyit- no lazy. Ni bilo res, na primer, kot so trdili v partijskih zgodovinah, da je Partija izumila letala. Letal se je spominjal prav od prvega otrosytva. A dokazati nisi mogel nicyesar. Nikoli ni bilo nikakrsyne ocyitnosti. Enkrat samkrat v vsem svojem zyivljenju je drzyal v rokah nezmotljiv dokumen- tarni dokaz o ponarejanju zgodovinskih dejstev. In ob tej prilozynosti -- >>Smith!<< je zavresycyal prepirljivi glas s telekrana. >>6079, Smith W.! 29 Da, <1ti!>1 Skloni se, prosim, nizye! Lahko napravisy bolje, kot je to. Ne trudisy se. Nizye, prosim! <1Takole>1 je zye bolje, tovarisy. Zdaj pa vsi voljno in glejte mene. << Nenaden vrocy pot mu je udaril iz vsega telesa. Njegov obraz pa je ostal popolnoma nedoumljiv. Nikoli ne po kazyi strahu! Nikoli ne pokazyi ogorcyenja! Samo treni z ocymi, pa se lahko izdasy. Stal je in gledal vaditeljico, kako je vzdignila roke nad glavo in se -- ne dalo bi se recyi, da z milino, pacy pa z opazno spretnostjo in ucyinkovitostjo -- sklonila in se dotaknila prstov na nogah. >><1Takole,>1 tovarisyi! <1Takole>1 bi vas rada videla napraviti. Znova me poglejte. Devetintrideset jih sytejem in imela sem sytiri otroke. Zdaj pa poglejte.<< Spet se je sklonila. >>Vidite da <1moja>1 kolena niso upognjena. Vsi lahko to napravite, cye hocyete,<< je dodala, ko se je zravnala. >>Vsakdo pod petinsytiridesetim se cyisto lahko dotakne prstov na nogah. Nimamo vsi te cyasti, da bi se borili na fronti, lahko pa ostanemo vsaj pripravljeni. Spomnite se nasyih fantov na malabarski fronti! Pa mornarjev na plavajocyih trdnja vah! Le pomislite, cyesa vsega se morajo <1oni>1 lotiti. Zdaj pa spet poskusite. <1Takole>1 je bolje, tovarisy, to je <1veliko>1 bolje,<< je spodbudno dodala Winstonu, ko se mu je z mocynim sunkom posrecyilo dotakniti se prstov s stegnjenimi koleni, prvikrat po mnogih letih. IV Z globokim, nezavednim vzdihom, ki mu ga ob zacyetku vsakodnevnega dela ni mogla preprecyiti niti blizyina telekrana, Je Winston potegnil k sebi narekovalni stroj, odpihnil prah z ustnika in si nataknil ocyala. Potem je razvil in spel sytiri majhne zvitke papirja, ki so zye padli iz pnevmaticyne cevi na desni strani pisalne mize. V stenah predelka so bile tri odprtine. Desno od narekovalnega stroja majhna pnevmaticyna cev za pisana porocyila; na levi vecyja za cyasnike; na stranski steni, v dosegu Winstonove roke, pa velika podolgovata rezya, zavarovana z zyicyno mrezyo. Le-ta je bila za odstranje- vanje odvecynega papirja. Podobnih rezy je bilo na tisocye ali deset tisocye vsepovsod po poslopju, ne samo v vsaki sobi, temvecy v kratkih presledkih tudi na vsakem hodniku. Iz neznanega razloga so jim pravili spominske odprtine. Kadar si vedel, da je kaksyen dokument treba 30 unicyiti in celo, cye si videl kje lezyati kos odvecynega papirja, si cyisto avtomaticyno vzdignil loputo najblizye spominske odprtine in ga spustil vanjo, kjer ga je val toplega zraka odvrtincyil k velikanskim pecyem, ki so bile skrite nekje v globinah poslopja. Winston je proucyeval sytiri liste papirja, ki jih je razvil. Na vsakem je bilo sporocyilo, dolgo le vrsto ali dve, napisano v okrajsyanem zyargonu -- pravzaprav ne v Novoreku vendar vecyidel sestavljeno iz novoresykih besed -- ki so jih v Ministrstvu uporabljali za notranje namene. Glasila so se: cyasnik 17. 3.84 vb govor naporocya afriko precyisti cyasnik 19. 12. 83 napovedi 3 prod. 4. kvartal zlotiskane preveri tekocyo izdaj o cyasnik 14. 2. 84 miniob zlonavedel cyokolado precyisti cyasnik 3. 12. 83 porocyilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro navaja neosebe polno nadnapisyi predoddajna kontrola Z rahlim obcyutkom zadovoljstva je Winston odlozyil cyetrto sporocyi- lo. To je bila tezyavna in odgovorna naloga in bolje bo, cye se je loti kasneje. Preostala tri so bila le stvar rutine, cyeprav bo drugo verjetno pomenilo nekaj utrudljivega prebijanja skozi sezname sytevilk. Winston je zavrtel >>zadnje sytevilke<< na telekranu in zahteval ustrezne izvode <1Cyasnika,>1 ki so zdrsnili iz pnevmaticyne cevi zye cyez nekaj minut. Spo- rocyila, ki jih je prejel, so se nanasyala na cylanke ali na novice, ki jih je bilo iz takega ali drugacynega razloga vsekakor treba spremeniti, ali -- kot se je to reklo z uradno frazo -- >>precyistiti<<. V <1Cyasniku>1 z dne 17. marca je, na primer, stalo, da je Veliki brat v svojem govoru preteklega dne napovedal, da bo na juzynoindijski fronti mirno, pacy pa se bo kmalu sprozyila evrazijska ofenziva v Severni Afriki. Zgodilo pa se je, da je evrazijski glavni sytab sprozyil ofenzivo v Juzyni Indiji in pustil Severno Afriko pri miru. Zato je bilo treba znova napisati odlomek iz govora Velikega brata na tak nacyin, da bo napovedoval stvar, ki se je zares zgo- dila. Ali pa je, na primer, <1Cyasnik>1 z dne 19. decembra objavil uradno na- poved o produkciji raznih vrst potrosynega blaga v zadnjem desetletju leta 1983, ki je bilo obenem tudi syesto cyetrtletje devete triletke. Danasynja izdaja pa je prinasyala porocyilo o stvarni produkciji, iz katerega je bilo razvidno, da so bile napovedi v vseh postavkah cyisto napacyne. Winsto- nova naloga je bila, da prvotne sytevilke precyisti tako, da se bodo ujemale s kasnejsyimi. Kar zadeva tretje porocyilo se ie nanasyalo le na cyisto prepro- 31 sto pomoto, ki jo bo lahko urediti v nekaj minutah. Syele pred kratkim, februarja, je Ministrstvo obilja objavilo obljubo (>>kategoricyna zaoblju- ba<< se je temu uradno reklo), da v letu 1984 ne bodo omejevali obrokov cyokolade. Vendar pa je Winston vedel, da naj bi se obrok cyokolade ob koncu tega tedna zmanjsyal od trideset na dvajset gramov. Tu je bilo tre- ba samo zamenjati prvotno obljubo z opozorilom, da bo verjetno tre- ba obrok cyokolade zmanjsyati nekocy v aprilu. Brzy ko je Winston opravil z enim od porocyil, je pripel svoje na narekovalni stroj napisane popravke na ustrezni izvod <1Cyasnika>1 in ga potisnil v pnevmaticyno cev. Potem je z gibom, ki je bil, kolikor je sploh mogocye, nezaveden, zmecykal izvirno porocyilo in vse zapiske, ki si jih je naredil ter jih spustil v spominsko odprtino, da jih pogoltnejo plameni. Kaj se zgodi v nevidnih blodnjakih, v katere vodijo pnevmaticyne cevi, ni natanko vedel, v splosynem pa. Kakor hitro bodo vsi popravki, ki so bili potrebni v kateri izmed <1Cyasnikovih>1 sytevilk zbrani in pregledani, bodo to sytevilko znova natisnili, prvotni izvod unicyili, popravljeni izvod pa vstavili na ustrezno mesto v svezynjih. Ta postopek neprestanega spreminjanja ni bil v navadi le pri cyasnikih, ampak tudi pri knjigah, mesecynikih, brosyurah, plakatih, letakih, filmih, zvocynih trakovih, karikaturah, fotografijah -- v vsaki vrsti literature ali dokumentacije, ki bi mogla imeti kakrsyenkoli politicyen ali ideolosyki pomen. Dan za dnem in skoraj minuto za minuto so preteklost posodabljali. Tako je bilo mogocye dokumentirano dokazati, da je vsaka napoved Partije pravilna; nobeno porocyilo o novicah in nobeno javno izrazyeno mnenje, ki je nasprotovalo potrebam sedanjosti, ni smelo ostati zapisano. Celotno zgodovino so do cyistega ostrgali in znova napisali natancyno tolikokrat, kot je bilo potrebno. V nobenem primeru po opravljenem delu ne bi bilo mogocye dokazati, da je kdo kaj ponaredil. Najvecyji odsek v Oddelku za dokumentacijo, dalecy vecyji od tistega, kjer je delal Winston, so preprosto sestavljali ljudje, katerih dolzynost je bila izslediti in zbrati vse izvode knjig, cyasnikov in drugih dokumentov, ki so bili razveljavljeni in namenjeni unicyenju. Sytevilka <1Cyasnika,>1 ki je bila morda zaradi sprememb v politicynem zaveznisytvu ali zaradi napacynih napovedi, ki jih je dal Veliki brat, tudi dvanajstkrat znova napisana, je stala v cyasopisnih svezynjih z originalnim datumom in nikjer ni bilo izvoda z drugacynimi, nasprotnimi podatki. Tudi knjige so bile prepisane in znova napisane, spet in spet, ter vse brez izjeme natisnjene brez pripombe, da so bile 32 predelane. Celo pisana navodila, ki jih je sprejemal Winston in ki se jih je zmeraj znebil takoj, ko je z njimi opravil, niso nikdar navajala ali priznavala, da je treba kaj potvoriti; vedno so se sklicevala na spodrsljaje, napake, tiskovne pomote ali napacyne citate, ki jih je bilo treba popraviti tocynosti na ljubo. In v resnici, je premisyljal, medtem ko je prirejal sytevilke Ministrstva obilja, to niti ni bil ponaredek. Bilo je le nadomesycyanje ene neumnosti z drugo. Vecyina gradiva, s katerim si se ukvarjal, ni bila v nobeni zvezi s stvarnim svetom, niti toliko ne, kot je z resnico povezana neposredna lazy. Statistike so bile v prvotni verziji ravno toliko izmisyljene kot v precyisycyeni verziji. Ponavadi so pricyak ovali od tebe, da si jih izmisyljasy kar na pamet. Napoved Ministrstva obilja, na primer, je ocenila proizvo- dnjo obutve za to cyetrtletje na stopetinsytirideset milijonov parov. Resnicyna proizvodnja pa je znasyala dvainsyestdeset milijonov. Vendar je Winston pri zopetnem pisanju napovedi znizyal sytevilko na sedeminpet- deset milijonov, da bi s tem omogocyil obicyajno zatrjevanje, da je bila kvota presezyena. V vsakem primeru pa dvainsyestdeset milijonov ni bilo nicy blizye resnici kot sedeminsyestdeset ali stopetinsytirideset milijonov parov. Zelo verjetno sploh niso izdelali nicy obutve. Sye bolj verjetno pa nihcye ni vedel, koliko so je izdelali, niti to ni nikogar brigalo. Vedel si samo to, da so bile sytevilke o proizvodnji obutve v vsakem cyetrtletju na papirju astronomske, medtem ko je bila polovica prebivalstva 0ceanije bosa. In tako je bilo z vsemi vrstami zapisanih podatkov, z vabnimi ali nevazynimi. Vse je izginjalo v svetu senc, v katerem je slednjicy postala celo letnica nekaj negotovega. Winston se je ozrl po dvorani. V ustreznem predelku na drugi strani je majhen, temen, po vsem videzu natancyen mosyki z imenom Tillotson neutrudno delal, z zganjenim cyasnikom na kolenih in z usti cyisto blizu ustnika narekovalnega stroja. Vzbujal je vtis, da skusya to, kar govo- ri, obdrzyati kot skrivnost med seboj in telekranom. Pogledal je navzgor in njegova ocyala so sovrazyno poblisnila v Winstonovo smer. Winston je Tillotsona komajda poznal in ni imel pojma, s kaksynim delom se ukvarja. Ljudje v Oddelku za dokumentacijo niso radi govorili o svojem delu. V dolgi dvorani brez oken, z dvojno vrsto predelkov, brezkrajnim syelestenjem papirja ter brnenjem glasov, mrmrajocyih v narekovalnik, je bilo gotovo ducat ljudi, ki jih Winston niti po imenu ni poznal, cyeprav jih je vsak dan videval hoditi sem in tja po hodniku ali se pacyiti med Dvominutnim sovrasytvom. Vedel je, da v predelku poleg njegovega dan za dnem gara tista mala rdecyelaska, ki 33 preprosto zasleduje in cyrta v tisku imena ljudi, ki so izhlapeli, in torej zanje velja, da jih ni nikdar bilo. Za to je bila posebej pripravna, kajti njen mozy je bil izhlapel nekaj let pred tem. In nekaj predelkov stran se je pohlevno, neuspesyno, sanjavo bitje z imenom Ampleforth, s svetlimi lasmi in presenetljivo nadarjenostjo za zyongliranje z rimami in metrom, ukvarjalo z izdelavo potvorjenih verzij -- definitivni teksti, so se imenovale -- pesmi, ki so postale ideolosyko spotikljive, ki pa naj bi jih iz tega ali onega razloga obdrzyali v antologijah. In ta dvorana, s svojimi petdesetimi delavci, ali nekaj takega, je bila le en pododdelek, ena sama celica v velikanskem kompleksu Oddelka za dokumentacijo. Onstran, zgoraj, spodaj, so bili drugi roji delavcev zaposleni pri toliko opravilih, kot si jih je komaj mogocye predstavljati. Bile so ogromne tiskarne s pomocyniki urednikov, cyrkostavskimi izvedenci in izvrstno opremljenimi sytudiji za ponarejanje fotografij. Bila je teleprogramska sekcija z inzyenirji, organizatorji in ekipami igralcev, posebej izbranih zaradi spretnosti v oponasyanju glasov. Bile so vojske uradnikov, katerih delo je bilo kratko in malo to, da so sestavljali sezname knjig in mesecynikov, ki jih je bilo treba preklicati. Imeli so razsezyna skladisycya, kjer so hranili popravljene dokumente, in pa skrite pecyi, kjer so unicyevali prvotne izvode. In potem so bili nekje sye popolnom a anonimni vodilni mozygani, ki so usklajevali celotno prizadevanje in zacyrtovali politiko, ki je odrejala, da je treba ta kos preteklosti ohraniti, drugega ponarediti in onega izbrisati. In Oddelek za dokumentacijo je bil navsezadnje le en sam odsek Ministrstva resnice, katerega poglavitno opravilo ni bilo prenavljati preteklost, pacy pa oskrbovati Oceanijo s cyasniki, filmi, ucybeniki, telekranskim programom, igrami, romani -- z vsemi vrstami informa- cij, pouka ali zabave, ki si jih je mocy zamisliti, od kipa do parole, od lir- ske pesmi do biolosyke razprave in od otrosykega abecednika tja do slo- varja Novoreka. In ne samo, da je moralo Ministrstvo strecyi mnogovr- stnim potrebam Partije, moralo je celoten postopek tudi ponoviti na nizyji stopnji, v korist raje. Imeli so celo verigo locyenih odsekov, ki so se ukvarjali s knjizyevnostjo za rajo, glasbo, dramo in zabavo nasploh. Tu so sestavljali cenene cyasnike, v katerih ni bilo skoraj nicyesar razen sypor- ta, kriminala, horoskopov, senzacionalnih pogrosynih zgodb, pa filme, ki so se utapljali v seksu, in sentimentalne popevke, ki so bile v celoti skomponirane z mehanskimi sredstvi na posebni vrsti kalejdoskopa, 34 znanega kot verzifikator. Imeli so celo poseben pododdelek -- Pornosek se je imenoval v Novoreku -- ki se je ukvarjal z izdelavo najnizyje vrste pornografije, ki so jo razposyiljali v zapecyatenih zavojih in ki je noben cylan Partije razen tistih, ki so bili s tem zaposleni, ni smel pogledati. Tri porocyila so zdrsnila iz pnevmaticyne cevi, medtem ko je Winston delal, a bile so preproste zadeve in resyil se jih je, sye preden ga je zmotilo Dvominutno sovrasytvo. Ko je bilo Sovrasytvo pri kraju, se je vrnil na svoje mesto, vzel s police slovar Novoreka, odrinil narekovalnik, si ocyistil ocyala in se lotil glavne naloge tistega dopoldneva. Winstonova najvecyja radost v zyivljenju je bilo delo. Vecyina dela je bila dolgocyasna rutina, a vanj so bile vkljucyene tudi tako tezyke in zamo- tane naloge, pri katerih si se lahko izgubil tako kot v globinah matema- ticynega problema -- obcyutljivi drobci ponarejanja, v katerih te ni moglo voditi nicy drugega kot poznavanje nacyel Angsoca in lastne ocene, kaj Partija hocye, da povesy. Winston je to dobro znal. Prilozynostno so mu zaupali celo precyisycyevanje vodilnih cylankov v Cyasniku, ki so bili v celoti napisani v Novoreku. Razvil je sporocyilo, ki ga je prej odlozyil. Glasilo se je: cyasnik 3. 12. 83 porocyilo dnevzapovedi vb dvoplusnedobro navaja neosebe polno nadnapisyi predoddajna kontrola. Prevedeno v Starorek (ali v obicyajno anglesycyino) bi se to glasilo: Porocyilo o Dnevni zapovedi Velikega brata v Cyasniku z dne 3. decembra 1983 je skrajno nezadovoljivo in se sklicuje na ljudi, ki ne eksistirajo. V celoti napisyi znova in osnutek predlozyi visyji avtoriteti, preden ga vlozyisy. Winston je prebral spotakljivi cylanek. Zdelo se je, da je bila Dnevna zapoved Velikega brata vecyidel posvecyena povelicyevanju dela organi- zacije, znane kot PTCU, ki je oskrbovala s cigaretami in drugimi udobnostmi mornarje na plavajocyih trdnjavah. Neki tovarisy Withers, pomemben cylan Ozyje partije, je bil posebej imenovan in nagrajen z odlikovanjem, Redom za posebne zasluge druge stopnje. Tri mesece kasneje je bila PTCU iz nenavedenih razlogov razpusycye- na. Lahko si domneval, da so Withers in njegovi tovarisyi zdaj v nemilosti, a v tisku ali na telekranu ni bilo o zadevi nobenega porocyila. To je bilo pricyakovati, saj ni bilo v navadi, da bi bili politicyni prestopniki podvrzyeni sodnim procesom ali javno imenovani. Velike cyistke, ki so zajele tisocye ljudi, polne javnega zasmehovanja izdajalcev in miselnih zlocyincev, ki so nizkotno priznavali svoje zlocyine in so jih kasneje usmr- 35 tili, so bile posebne predstave, ki so jih uprizarjali le vsakih nekaj let. Bolj obicyajno so ljudje, ki so si nakopali na glavo jezo Partije, kratko in malo izginili in o njih ni bilo nikdar vecy slisyati. Nikoli nisi imel niti najmanjsyega pojma o tem, kaj se je z njimi zgodilo. V nekaterih primerih morda celo niso bili mrtvi. Trideset ljudi morda, ki jih je Winston osebno poznal, ne vsytevsyi starsyev, je do zdaj izginilo. Winston se je s sponko za papir lahno pogladil po nosu. V sosednem predelku se je tovarisy Tillotson sye vedno skrivnostno sklanjal nad narekovalnik. Za hip je dvignil glavo: spet sovrazyni preblisk ocyal. Winston se je sprasyeval, ali je tovarisy Tillotson zaposlen z isto nalogo kot on sam. To je bilo popolnoma mogocye. Tako premetenega dela ne bi nikoli zaupali enemu samemu cyloveku; po drugi strani pa bi, cye bi nalozyili to delo komiteju, s tem odkrito priznali, da gre za ponarejanje. Zelo verjetno je bilo, da se zdaj cel ducat ljudi kosa z verzijo tega, kaj je Veliki brat pravzaprav rekel. In kmalu bodo neki vodilni mozygani v Ozyji partiji izbrali to ali ono verzjo, jo znova izdali in sprozyili zamotane procese obveznega navzkrizynega pregledovanja, nato pa bo izbrana lazy presyla med vecyne dokumente in postala resnica. Winston ni vedel, zakaj je Withers padel v nemilost. Morda zaradi korupcije in nesposobnosti. Morda pa se je Veliki brat znebil samo prevecy priljubljenega podrejenega. Morda je bil Withers ali nekdo bliza njega osumljen krivoverskih tezyenj. Ali pa se je -- kar je bilo najverjetneje od vsega -- stvar zgodila preprosto zato, ker so bile cyistke in izhlapitve nujni del vladnega kolesja. Edini pravi kljucy do skrivnosti je lezyal v besedah >>navaja neosebe<<, kar je cikalo na to, da je Withers zye mrtev. Domneva, da gre za ljudi, ki so v zaporu, ni bila zmeraj tocyna. Vcyasih so bili ljudje odpusycyeni in dovoljeno jim je bilo ostati na prostosti celo leto ali dve, preden so jih usmrtili. Tu pa tam so se nekateri, ki so jih imeli zye dolgo za mrtve, kot duhovi pojavili na kaksynem javnem procesu, kjer so s svojim pricyevanjem zapletli sye na stotine drugih ljudi, preden so izginili, tokrat za zmeraj. Withers pa je bil zye neoseba. Ne biva, nikoli ni bival. Winston se je odlocyil, da ne bo dovolj, cye preprosto preobrne tezynjo v govoru Velikega brata. Bolje bo, cye napravi tako, da bo govoril o necyem, kar ne bo imelo niti najmanjsye zveze s prvotno temo. Lahko bi govor spremenil v obicyajno ovajanje izdajalcev in miselnih zlocyincev. A to bi bilo malo prevecy ocyitno, medtem ko bi z izmisyljeno zmago na fronti ali s kaksynim zmagoslavnim presezykom Devete triletke 36 porocyilo prevecy zapletel. Potreben je kancyek cyiste domisyljije. Nenadoma mu je v pripravljene misli syinila podoba tovarisya Ogilvya, ki je nedavno v junasykih okolisycyinah padel v bojih. Prilozynostno je Veliki brat posvetil svojo Dnevno zapoved spominski svecyanosti za kaksynim skromnim cylanom Partije iz najsyirsye mnozyice, cyigar zyivljenje in smrt je poudaril kot zgled, ki ga je vredno posnemati. Danes se mora spomniti tovarisya Ogilvya. Resda cyloveka z imenom tovarisy Ogilvy sploh ni bilo, toda nekaj natisnjenih vrst in nekaj ponarejenih fotografij ga bo hitro ozyivilo. Winston se je za hip zamislil, nato pa povlekel narekovalnik k sebi in zacyel narekovati v znanem slogu Velikega brata: v slogu, ki je bil vojasyki in dlakocepski hkrati in ga je bilo lahko posnemati zaradi posebnih prijemov s postavljanjem vprasyanj in takojsynjim odgovarja- njem nanje (>>Cyesa nas ucyi ta podatek, tovarisyi? To je nauk -- ki je tudi eden temeljnih nacyel Angsoca -- da,<< itd., itd.) V starosti treh let je tovarisy Ogilvy zavrnil vse igracyke razen bobna, brzostrelke in modela helikopterja. Pri syestih -- leto prezgodaj -- ker so njemu na ljubo omilili pravila -- se je pridruzyil Vohunom, pri devetih je bil skupinski vodnik, pri enajstih je naznanil Miselni policiji svojega strica, potem ko je prislusykoval pogovoru, ki mu je vzbudil vtis, da vsebuje zlocyinske tezynje. Pri sedemnajstih letih je bil okrajni organizator Mladinske protispolne zveze. Pri devetnajstih je naredil nacyrt rocyne granate, ki jo je Ministrstvo miru sprejelo in ki je pri svojem prvem poskusu na en mah ubila enaintrideset evrazijskih ujetnikov. Pri triindvajsetih letih je padel sredi akcije. Zasledovan od sovrazynih reakcijskih letal se je, medtem ko je letel nad Indijskim oceanom z vazyno posyto, obtezyil z brzostrelko ter skocyil iz helikopterja v globoko vodo s posyto in z vsem drugim -- konec, je rekel Veliki brat, o katerem ni mo- gocye razmisyljati brez obcyutkov zavisti. Veliki rat je dodal nekaj opazk o cyistosti in premocyrtnosti zyivljenja tovarisya Ogilvya. Bil je popoln abstinent in nekadilec, ni poznal drugega razvedrila kot vsakodnevne ure v telovadnici in svecyano se je zaobljubil celibatu, v prepricyanju, da zakona in skrbi za druzyino ni mogocye uskladiti s predanostjo dolzynosti, sytiriindvajset ur na dan. V razgovorih ni razpravljal o drugem kot o nacyelih Angsoca in nobenega drugega zyivljenjskega cilja ni imel kot poraz evrazijskega sovrazynika ter lova na vohune, saboterje, miselne zlocyince in izdajalce nasploh. Winston je omahoval, ali naj podeli tovarisyu Ogilvyu Red za po- sebne zasluge in se na koncu, zaradi nepotrebnega krizyanja, odlocyil proti. 37 Sye enkrat je poblisnil po svojem tekmecu v nasprotnem predelku. S precejsynjo gotovostjo je slutil, da je Tillotson zaposlen z isto nalogo kot on. Ni bilo mogocye vedeti, cyigavo verzijo bodo koncyno sprejeli, vendar je bil globoko prepricyan, da njegovo. Tovarisy Ogilvy, ki je bil pred eno uro sye nepredstavljiv, je bil zdaj dejstvo. Prisylo mu je na misel, da lahko ustvarjasy mrtve ljudi, zyivih pa ne. Tovarisy Ogilvy, ki ni nikdar zyivel v sedanjosti, je zdaj zyivel v preteklosti in ko bo ponaredek pozabljen, bo zyivel tako avtenticyno in na podlagi prav taksynih dokazov kot Karel Veliki ali Julij Cezar. V V nizki kantini, globoko pod zemljo, se je pocyasi pomikala vrsta za kosilo. Prostor je bil zye zelo poln in oglusyujocye hrupen. Z ognjisycya za pultom se je iz jedi valila para s kiselkastim kovinskim vonjem, ki pa ni popolnoma pregnal hlapov gina Zmage. Na drugi strani sobe je bila majhna tocyilnica, bolje odprtina v steni, kjer so po deset centov prodajali veliki gin. >>Ravno tisti, ki ga isycyem,<< je rekel glas za Winstonovim hrbtom. Obrnil se je. Bil je njegov prijatelj Syme, ki je delal v Razskovalnem oddelku. Morda >>prijatelj<< ni cyisto prava beseda. Zdaj prijateljev nisi imel, imel si le tovarisye; bili pa so tovarisyi, katerih druzyba je bila prijetnejsya od drugih. Syme je bil filolog, specialist za Novorek. Pravzaprav je bil eden iz velikanske skupine izvedencev, zaposlenih pri sestavljanju >>Enajste izdaje slovarja Novoreka<<. Bil je drobne postave, manjsyi od Winstona, s temnimi lasmi in z velikimi, izbuljenimi ocymi, otozynimi in porogljivimi obenem, ki so zbujale vtis, da ti skrbno proucyujejo obraz, medtem ko je govoril s tabo. >>Hotel sem te vprasyati, ali imasy kaj britvic,<< je rekel. >>Niti ene!<< je odvrnil Winston naglo, z obcyutkom krivde. >>Poskusyal sem po vsem mestu, ni jih vecy.<< Vsi so povprasyevali po britvicah. Pravzaprav je imel dve sye nerabljeni, ki pa ju je shranil. To je trajalo zye dva meseca. Spet in spet je zmanjkalo kaksynega nujnega predmeta, ki ga v partijskih trgovinah ni bilo mogocye dobiti. Vcyasih so bili to gumbi, vcyasih krpanec, vcyasih vezalke, trenutno so bile britvice. Dobil si jih lahko, cye sploh, kolikor si 38 jih bolj ali manj na skrivaj znal poiskati na >>prostem<< trgu. >>Zye syest tednov uporabljam isto britvico,<< je dejal lazynivo. Vrsta se je znova pomaknila naprej. Ko sta obstala, se je obrnil in spet gledal Syma. Oba sta si vzela s kupa na robu pulta masten plocyevinast pladenj. >>Si syel vcyeraj gledat obesyanje ujetnikov?<< je vprasyal Syme. >>Delal sem,<< je negotovo odvrnil Winston. >>Verjetno ga bom videl v filmu.<< >>Zelo neustrezno nadomestilo,<< je rekel Syme. Njegove posmehljive ocyi so preletele Winstonov obraz. >>Poznam te,<< se je zdelo, da govorijo, >>Vidim skozte, cyisto dobro vem, zakaj nisi syel gledat, kako so obesyali tiste ujetnike.<< Po umski plati je bil Syme strupeno pravoveren. Z neprijetno odkritim zadovoljstvom je govoril o napadih helikopterjev na sovrazyne vasi, o procesih in priznanjih miselnih zlocyincev ter usmrtitvah po celicah Ministrstva resnice. V pogovoru z njim si se moral potruditi, da si ga odvrnil od teh zadev in ga zapletel, cye le mogocye, v posebnosti Novoreka, ki ga je poznal in zanimal. Winston je malo odmaknil obraz, da bi se izognil preiskovanju velikih, temnih ociyi. >>Dobro obesyanje je bilo,<< je zamisyljeno rekel Syme. >>Zdi se mi pa, da stvar pokvarijo, ko jim zvezyejo noge. Rad jih gledam, kako brcajo. Najbolj pa na koncu, ko jim syine ven jezik, -- moder, cyisto zyivo moder. Ta detajl mi je posebno vsyecy.<< >>Naslednji, prosim!<< je zaklicala natakarica z belim predpasnikom in zajemalko. Winston in Syme sta potisnila pladnja k ognjisycyu. Na vsakega so hitro nalozyili odmerjeno kosilo -- plocyevinasto skledico rozynato sive jedi, kos kruha, kocko sira, skodelico kave Zmaga brez mleka in tableto saharina. >>Tamle pod telekranom je sye miza,<< je rekel Syme. >>Vzemiva si spotoma sye gin.<< Gin so jima natocyili v porcelanasti skodelici brez rocyajev. Utrla sta si pot skozi prenapolnjeno sobo, prelozyila kosilo s pladnjev na kovinsko mizno plosycyo, na kateri je ostala luzya jedi, grde tekocye zmesi, ki je spominjala na bruhanje. Winston je dvignil skodelico z ginom, pocyakal za trenutek, da si je pomiril zyivce in pogoltnil vsebino oljnatega okusa. Ko si je z mezyikanjem pregnal solze iz ocyi, je nenadoma spoznal, da je lacyen. Zacyel je goltati polne zylice jedi, v kateri so med brozgo plavale kocke gobaste, rozynate snovi, ki je bila verjetno nadomestek za meso. 39 Nobeden od njiju ni spregovoril, dokler nista izpraznila skledic. Na levo od Winstonove mize, malo za njegovim hrbtom, je nekdo hitro in nepretrgoma govoril; predirljivi klepet, skoraj podoben gosjemu gaga- nju, se je dvigal nad splosyni hrup dvorane. >>Kako pa napreduje slovar?<< je vprasyal Winston z zvisyanim glasom, da bi preglasil hrup. >>Pocyasi,<< je rekel Syme. >>Pri pridevnikih sem. Cyudovito je.<< Toliko, da je omenil Novorek, zye se mu je obraz razjasnil. Odrinil je skledico, vzel kos kruha v eno in sir v svojo drugo nezyno roko ter se nagnil cyez mizo, da mu ne bi bilo treba govoriti preglasno. >>Enajsta izdaja je dokoncyna,<< je rekel. >>Trudimo se, da bi jezik privedli do njegove koncyne oblike -- do tiste oblike, kakrsyno bo imel takrat, ko nihcye vecy ne bo govoril nicyesar drugega. Ko ga bomo dokoncyali, se ga bodo morali ljudje kot ti naucyiti znova. Ti mislisy, cye smem tako recyi, da je nasya poglavitna naloga izumljanje novih besed. Kje pa! Mi unicyujemo besede -- na desetine, stotine besed vsak dan. Jezik obiramo do kosti. Enajsta izdaja ne bo vsebovala niti ene besede, ki bo pred letom 2050 odvecy.<< Lacyno je ugriznil v kruh, pogoltnil nekaj grizyljajev in nato nadaljeval z neko dlakocepsko strastjo. Njegov drobni, temni obraz je ozyivel, ocyi so izgubile porogljivi izraz in postale skoraj sanjave. >>Unicyevanje besed je cyudovita stvar. Seveda odpravljamo najvecy glagole in pridevnike, pa tudi samostalnikov se lahko znebisy na stotine. Niso to samo sinonimi, ampak tudi antonimi. Navsezadnje, kje pa je opravicyilo za besedo, ki je samo nasprotje neke druge besede? Beseda sama zye vsebuje nasprotje. Vzemi, na primer, ,dober'. Cye imasy besedo, kakrsyna je ,dober', zakaj bi rabil besedo, kakrsyna je ,slab'? ,Nedober' cyisto zadostuje -- sye bolj, kajti ta je cyisto nasprotje, ona pa ne. In spet, cye zyelisy mocynejsyo inacyico besede ,dober', kaksyen smisel ima cela vrsta nejasnih, nekoristnih besed, kot so ,izvrsten', ,cyudovit', in vse druge? ,Plusdober' ima isti pomen, ali pa ,dvoplusdober', cye zyelisy sye kaj mocynejsyega. Seveda vse te oblike zye uporabljamo, a v koncyni verziji Novoreka drugih sploh ne bo. Na koncu bo vse variante dobre- ga in slabega izrazyalo samo syest besed, pravzaprav ena sama beseda. Kaj ne vidisy lepote, ki je v tem, Winston? Seveda je to zamisel Velikega brata,<< je dodal, kot bi mu to syele kasneje seglo v misel. 40 Ko je omenil Velikega brata, je nekaksyna puhla vnema syinila cyez Winstonov obraz. Kljub temu pa je Syme takoj zaznal pomanjkanje navdusyenja. >>Ti v resnici Novoreka ne cenisy, Winston,<< je skoraj zyalostno dejal. >>Celo kadar ga pisyesy, sye vedno mislisy v Staroreku. Bral sem nekaj stvari, ki jih vcyasih napisyesy za Cyasnik. Kar dobre so, vendar prevodi. V srcu bi se raje drzyal Staroreka z vsemi njegovimi nejasnimi in nekoristnimi pomenskimi odtenki. Ti ne dojemasy vse lepote unicyevanja besed. A veys, da je Novorek edini na svetu, ki ima vsako leto manjsyi besednjak?<< Winston je to seveda vedel. Nasmehnil se je, upal je, da prikupno, in si ni upal spregovoriti. Syme je odgriznil sye en kosycyek cyrnega kruha, ga skrbno zgrizel in nadaljeval: >>Kaj ne vidisy, da je edini cilj Novoreka zozyiti razpon misli? Na koncu bomo miselno zlocyinstvo dobesedno onemogocyili, ker ne bo besed, ki bi ga izrazyale. Vsak potrebni pojem bo izrazyen z eno samo besedo, katere pomen bo tocyno dolocyen, vsi njeni postranski pomeni pa izbrisani in pozabljeni. Zye v Enajsti izdaji nismo dalecy od tega. Razvoj pa se bo nadaljeval sye dolgo potem, ko bova ti in jaz zye mrtva. Vsako leto vse manj in manj besed, obseg zavesti pa vedno nekoliko ozyji. Seveda zye zdaj ni razloga ali opravicyila za miselni zlocyin. Tu gre samo za vprasyanje samodiscipline, kontrole realnosti. Na koncu pa tudi to ne bo potrebno. Revolucija bo popolna, ko bo jezik popoln. Novorek je Angsoc in Angsoc je Novorek,<< je dodal z nekim skrivnostnim zadovoljstvom. >>Ti je zye kdaj prisylo na misel, Winston, da najkasneje do leta 2050 ne bo enega samega zyivega cyloveka, ki bi lahko razumel ta najin pogovor?<< >>Razen -<< je zacyel Winston dvomecye in obmolknil. Na konici jezka je imel >>Razen raje,<< pa se je zadrzyal, ker ni bil cyisto prepricyan, ali ni ta opazka nekako nepravoverna. Vendar je Syme uganil, kaj je hotel reciyi. >>Raja niso ljudje,<< je brezbrizyno dejal. >>Do leta 2050 --sye prej verjetno -- bo znanje Staroreka izginilo. Vsa knjizyevnost preteklosti bo unicyena. Chaucer, Shakespeare, Milton, Byron -- bodo eksistirali samo sye v novoresykih verzijah, ne samo spremenjeni v nekaj drugega, pacy pa spremenjeni v nekaj nasprotnega, kot so bili prej. Celo partijska literatura bo spremenjena. Celo parole bodo spremenjene. Kako bi lahko imel parolo ,Svoboda je suzyenjstvo', ko pa bo pojem svobode odpravljen? Celotno vzdusyje misyljenja bo drugacyno. Pravzaprav ne bo misyljenja, kot ga pojmujemo zdaj. Pravovernost pomeni ne misliti -- nepotrebnost misliti. Pravovernost je nezavedanje.<< 41 Te dni, je pomislil Winston z nenadnim globokim prepricyanjem, bo Syme izhlapel. Prevecy je inteligenten. Prebistro vidi in preodkrito govori. Partija ne mara takih ljudi. Nekega dne bo izginil. To mu je zapisano na obrazu. Winston je pojedel kruh in sir. Obrnil se je malo v stran na stolu, da bi izpil svojo skodelico kave. Pri mizi na njegovi levici je tisti mosyki s predirljivim glasom sye vedno neusmiljeno govoril. Mlada zyenska, verjetno njegova tajnica, ki je sedela s hrbtom proti Winstonu, ga je poslusyala in zdelo se je, da se vneto strinja z vsem, kar govori. Zdaj pa zdaj je Winston ujel opazko kot >>Mislim, da imate cyisto prav, popolnoma se strinjam z vami,<< ki jo je izgovoril mlad in rahlo neumen zyenski glas. Toda drugi glas ni prenehal niti za trenutek, niti medtem ne, ko je dekle sye govorilo. Winston je mozya na videz poznal, vendar ni vedel o njem kaj vecy kot to, da ima vazyen polozyaj na Oddelku za knjizyevnost. Bil je mosyki okrog tridesetih let, z misyicyastim vratom in velikimi, zyivahnimi usti. Glavo je imel nagnjeno nekoliko nazaj in zaradi kota, v katerem je sedel, se je svetloba ujela v njegova ocyala in kazala Winstonu prazni plosycyici namesto ocyi. Nekam grozljivo je bilo to, da je iz reke besed, ki so mu vrele iz ust, bilo komaj mogocye razlocyiti eno samo besedo. Enkrat samkrat je Winston ujel frazo >>popolna in dokoncyna odstranitev goldsteinizma<<, vrzyeno zelo na hitro in, kakor se je zdelo, v enem samem kosu, kot vrsto strnjenih besed. Vse drugo je bil le hrup, kvakanje. In vendar, cyeprav nisi mogel tocyno slisyati, kaj govori, nisi mogel dvomiti o bistvu povedanega. Lahko da je napadal Goldsteina in zahteval ostrejsye ukrepe proti miselnim zlocyincem in saboterjem, morda je grmel nad okrutnostjo evraz jske armade, morda je povelicyeval Velikega brata ali junake na malabarski fronti -- bilo je vseeno. Karkoli zye je bilo, lahko si bil prepricyan, da je vsaka beseda cyista pravovernost, cyisti Angsoc. Ko je Winston opazoval ta obraz brez ocyi, s cyeljustjo, ki se je hitro pomikala gor in dol, ga je obhajal nenavaden obcyutek, da- oni ni resnicyen cylovek, ampak nekaksyna lutka. Niso govorili njegovi mozygani, temvecy njegove glasilke. Tisto, kar je prihajalo iz njegovih ust, je bilo sestavljeno iz besed, vendar to ni bil govor v pravem pomenu, marvecy glasovi, izrazyeni tako nezavedno kot gosje gaganje. Syme je za trenutek premolknil in z rocyajem zylice pobrazdal po luzyi na mizi. Glas pri sosednji mizi je hitro gagal dalje, kljub vsesplosynemu ropotu ga je bilo zlahka razlocyiti. 42 >>Neka beseda je v Novoreku,<< je rekel Syme. >>Ne vem, ali jo poznasy: gosgovor, gagati kot gos. To je ena tistih zanimivih besed, ki imajo dva nasprotna pomena. Cye se nanasya na nasprotnika, je zyalitev, cye pa se nanasya na nekoga, s katerim se strinjasy, je pohvala.<< Syme bo nedvomno izhlapel, je znova pomislil Winston. Na to je pomislil z nekaksyno zyalostjo, cyeprav je dobro vedel, da ga Syme zanicyuje in rahlo cyrti, in da bi ga bil cyisto zmozyen ovaditi kot miselnega zlocyinca, cye bi nasyel kakrsyenkoli povod za to. Nekaj je bilo s Symom malo narobe. Nekaj mu je manjkalo: previdnosti, neprizadetosti, nekaksyne odresyujo- cye neumnosti. Nemogocye bi bilo recyi, da je nepravoveren. Verjel je v nacyela Angsoca, cyastil je Velikega brata, veselil se je zmag, sovrazyil je odpadnike, ne le z odkritosrcynostjo, temvecy z neko neumorno gorecyno- stjo in z zmozynostjo biti vedno na tekocyem z novicami, kar pri navad- nih partijcih ni bilo obicyajno. In vendar se ga je drzyala senca sumljivosti. Govoril je stvari, ki bi jih bilo bolje ne govoriti, bral je prevecy knjig, zahajal je v kavarno Pod kostanjem, ki so jo obiskovali slikarji in glasbeniki. Ni bilo zakona, niti nezapisanega ne, ki bi prepovedoval obiskovanje kavarne Pod kostanjem, vendar pa je bil lokal na nekam slabem glasu. Stari diskreditirani partijski voditelji so se navadno zbirali tam, dokler niso z njimi dokoncyno pomedli. Sam Goldstein je baje pred leti ali desetletji vcyasih zahajal tja. Symove usode ni bilo tezyko predvideti. Pa vendar je bilo gotovo, da bi ga Syme, ko bi se le za nekaj trenutkov dokopal do njegovih, Winstonovih, skritih misli, takoj izdal Miselni policiji. V takem primeru bi ga izdal tudi vsak drug, a Syme prej kot vecyina. Gorecynost ne zadostuje, pravovernost je nezavedanje. Syme je vzdignil pogled. >>Parsons prihaja,<< je dejal. Nekaj v zvoku njegovega glasu se je zdelo, da pristavlja: >>Ta prekleti bedak.<< Parsons, Winstonov sosed v stanovanjskem bloku Zmaga, si je res utiral pot skozi sobo -- kot sod debel, srednje velik mosyki svetlih las in zyabjega obraza. Pri petintridesetih so se mu zye nabirali pasovi sala na vratu in okoli pasu, a njegovi gibi so bili cyili in desyki. Vsa njegova pojava je do take mere delala vtis majhnega decyka, ki prerasycya desyko obleko, da si ga je bilo kljub predpisanemu kombinezonu, ki ga je nosil, skoraj nemogocye predstavljati drugacye kot oblecyenega v modre kratke hlacyke, sivo srajco in rdecyo ovratno ruto Vohunov. Ko si ga je cylovek predstavljal, je imel vedno pred ocymi decyka z jamicami v kolenih in z zavihanimi rokavi na tolstih rokah. In res je Parsons vedno oblekel kratke hlacye, kadar ga je za to opravicyeval skupinski izlet ali katerakoli druga fizcyna dejavnost. Pozdravil ju je z veselim >>Zdravo, zdravo!<< ter 43 prisedel, oddajajocy izrazit vonj po znoju. Znojne kapljice so se mu nabirale po vsem rozynatem obrazu. Mocy potenja je bila pri njem izredna. V Obcyinskem centru si lahko po vlazynosti rocyaja na loparju vedno ugotovil, kdaj je igral namiznitenis. Syme je sestavil na traku papirja dolg stolpec besed in jih proucyeval s tintnim svincynikom v roki. >>Poglej ga, kako dela ob uri za kosilo,<< je rekel Parsons in dregnil Winstona. >>Navdusyenost, kaj? Kaj pa imasy tam, stari? Nekaj prevecy pametnega zame, se mi zdi. Smith, stari, povedal ti bom, zakaj te isycyem. Gre za tisti samoprispevek.<< >>Kaksyen samoprispevek?<< je rekel Winston in avtomaticyno segel po denarju. Priblizyno cyetrtina placye je bila dolocyena za prostovoljne prispevke, ki so bili tako sytevilni, da si je bilo tezyko vse zapomniti. >>Za Teden sovrasytva. Saj vesy -- hisyni sklad. Jaz sem blagajnik v nasyem bloku. Strasyno si prizadevamo, da bi pripravili cyudovito predstavo. Povem ti pa, da ne bo moja krivda, cye stari blok Zmaga ne bo v vsej ulici najbolj opremljen z zastavami. Dva dolarja si mi obljubil.<< Winston je nasyel in mu izrocyil dva zmecykana in umazana bankovca, ki ju je Parsons zabelezyil v majhen notes z licyno pisavo neizobrazyenega cyloveka. >>Mimogrede, stari, << je rekel, >>slisyal sem, da je moj paglavec vcyeraj s fracyo streljal vate. Dobro sem ga ozmerjal za to. Pravzaprav sem mu rekel, da mu bom fracyo vzel, cye bo to sye kdaj storil.<< >>Zdi se mi, da je bil malo razburjen, ker ni syel gledat obesyanja,<< je rekel Winston. >>A, tako -- hocyem recyi, da kazye pravega duha, ne? Hudobna mala mulca sta, oba, ampak kako navdusyena! Edino, na kar mislita, so Vohuni in pa vojna, jasno. A vesy, kaj je ta mala naredila zadnjo soboto, ko je bila s svojim vodom na izletu v Berghamsteadu? Dobila si je dve deklici, da sta syli z njo, se izmuznila in vse popoldne zasledovala nekega tujca. Dve uri so mu bile za petami, naravnost skozi gozd in nato, ko so prisyli v Amersham, so ga izrocyile patroli.<< >>Zakaj pa so to storile?<< je nekoliko presenecyeno vprasyal Winston. Parsons je zmagoslavno nadaljeval: >>Otrok se je prepricyal, da je nekaksyen sovrazyni agent -- morda odvrzyen s padalom, na primer. Ampak to je tisto, stari. Kaj mislisy, kaj ji je najprej padlo v ocyi? Opazila je, da nosi smesyne cyevlje -- reklaje, da ni prej sye nikdar videla, da bi kdo nosil take cyevlje. Bilo je torej mogocye, da 44 je tujec. Precej brihtno za sedemletno smrkljo, ne?<< >>Kaj pa se je zgodilo s tistim mosykim?<< je vprasyal Winston. >>Oh, tega seveda ne vem. Ne bi bil pa prevecy presenecyen, cye --<< Parsons je naredil kretnjo, kot bi meril s pusyko, in tlesknil z jezikom namesto strela. >>Dobro,<< je rekel Syme odsotno, ne da bi vzdignil pogled s papirja. >>Seveda si ne moremo privosycyiti tveganja,<< se je ubogljivo strinjal Winston. >>Hocyem recyi, da smo pacy v vojni,<< je rekel Parsons. Kakor v potrdilo tega jim je s telekrana nad glavami zaplaval glas trobente. Vendar tokrat ni sylo za oznanitev vojasyke zmage, ampak le za sporocyilo z Ministrstva obilja. >>Tovarisyi,<< je zaklical navdusyen mladostni glas. >>Pozor, tovarisyi! Sijajne novice imamo za vas. Izbojevali smo bitko v produktivnosti! Izpolnjena porocyila o celotni proizvodnji potrosynih dobrin kazyejo, da se je zyivljenjski standard dvignil za nicy manj kot dvajset odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Po vsej Oceaniji so bile danes zjutraj nezadrzyne spontane demonstracije, delavci so zapustili tovarne in urade ter v sprevodih korakali z zastavami po cestah, izrazyajocy svojo hvalezynost Velikemu bratu za novo, srecyno zyivljenje, ki nam ga je podarilo njegovo modro vodstvo. Nekaj izpopolnjenih sytevilk. Zivila --<< Fraza >>nasye novo, srecyno zyivljenje<< se je vecykrat ponovila. Zadnje cyase je bila na Ministrstvu obilja zelo priljubljena. Parsons, cyigar pozornost je pritegnil glas trobente, je sedel in poslusyal z nekaksyno strmecyo slovesnostjo, z nekakim privzgojenim dolgocyasjem. Ni mogel slediti sytevilkam, zavedal pa se je, da so nekaksyen povod za zadovolj- stvo. Privlekel je na dan ogromno, umazano pipo, ki je bila do polovice polna zoglenelega tobaka. S stogramskim obrokom tobaka na teden je bilo le redko mogocye nabasati pipo do vrha. Winston je kadil cigareto Zmaga, ki jo je skrbno drzyal v vodoravni legi. Novi obrok bo dobil syele jutri in ostale so mu le sye sytiri cigarete. Za trenutek je zatisnil usyesa za vsesplosyni trusycy in prisluhnil tistemu, kar je prihajalo s telekrana. Pokazalo se je, da so bile demonstracije v cyast Velikemu bratu celo zato, ker se je obrok cyokolade zvisyal na dvajset gramov tedensko. In sye vcyeraj, je pomislil, so javili, da se bo obrok znizyal na dvajset gramov tedensko. Kaj je res mogocye, da to zye po sytiriindvajsetih urah lahko pogoltnejo? Da, pogoltnili so. Parsons je to pogoltnil z lahkoto, z neumnostjo zyivali. Bitje brez ocyi pri sosednji mizi je pogoltnilo fanaticyno, strastno, z besno 45 zyeljo izvohati, ovaditi in izhlapeti vsakogar, ki bi mu namignil, da je obrok prejsynji teden znasyal trideset gramov. Tudi Syme je to pogoltnil, le na nekoliko bolj zamotan nacyin, ki je vseboval dvomisyljenje. Torej samo njega sye ni zapustil spomin? Pravljicyna statistika se je sye zmeraj zlivala s telekrana. V primerjavi z lanskim letom je bilo vecy hrane, vecy obleke, vecy stavb, vecy pohisytva, vecy kuhinjskih loncev, vecy kurjave, vecy ladij, vecy helikopterjev, vecy knjig, vecy otrok -- vecy vsega, razen bolezri, zlocyinov in blaznosti. Leto za letom in minuto za minuto je vse po vrsti z vrtoglavo naglico narasycyalo. Tako kot prej Syme je zdaj Winston vzel zylico in brodil po bledi omaki, ki se je polila na mizo, ter iz luzye risal vzorec. Ogorcyeno je premisyljal o snovni strukturi zyivljenja. Je bilo vedno tako? Je imela hrana vedno tak okus? Ozrl se je naokrog po kantini. Nizka, nabito polna soba, s stenami, umazanimi od dotikov nesyteto teles; polomljene kovinske mize in stoli, namesycyeni tako tesno skupaj, da si moral sedeti s stisnjenimi komolci; skrivljene zylice, zareze na pladnjih, grobe bele skodelice; vse mastno, v vsaki razpoki umazanija, pa kiselkast vonj, sestavljen iz slabega gina, slabe kave, plehke hrane in umazanih oblek. V zyelodcu in na kozyi je vedno vstajal nekaksyen protest, obcyutek, da so te ogoljufali za nekaj, do cyesar imasy vso pravico. Res je, da se cyesa drugacynega ni spominjal. V kateremkoli cyasu, ki se ga je lahko natancyno spomnil, ni bilo dovolj hrane, cylovek ni nikdar imel nogavic ali perila, ki bi ne bilo polno lukenj, pohisytvo je bilo vedno polomljeno in majavo, sobe premalo ogrevane, podzemska zyeleznica prenapolnjena, hisye razpadajocye, kruh cyrn, cyaj redkost, kava je imela okus po pomijah, cigaret je bilo premalo -- in nicyesar ni bilo poceni in dovolj, razen umetnega gina. In cyeprav se je seveda vse sye slabsyalo, ko se je cylovek staral, sye ni bil znak naravnega reda stvari, cye te je obhajal a slabost ob neudobju, umazaniji in pomanj- kanju, neskoncynih zimah, ob lepljivosti nogavic, dvigalih, ki niso nikdar delovala, mrzli vodi, grobem milu, razpadajocyih cigaretah, hrani s cyudnim, slabim okusom. Kako naj bi cylovek vse to obcyutil kot neznosno, razen cye je gojil v sebi neki starodaven spomin, da so bile stvari nekocy drugacyne? Spet se je ozrl po kantini. Skoraj vsi ljudje so bili grdi in bi bili grdi tudi tedaj, cye bi bili oblecyeni v kaj drugega kot v uniformen moder kombinezon. V oddaljenem kotu sobe je sam sedel pri mizi in pil kavo majhen mozy, cyudno podoben hrosycyu, ki je metal nezaupljive poglede 46 sem ter tja. Kako lahko je verjeti, je pomislil Winston, cye ne pogledasy okoli sebe, da telesni tip, ki si ga je Partija postavila za ideal -- visoki, misyicyasti mladenicyi in prsata dekleta, plavolasi, zyilavi, porjaveli od sonca, brezskrbni -- obstaja in celo prevladuje. V resnici, vsaj kolikor je mogel presoditi, pa so bili ljudje v Airstripu Ena zvecyine majhni, temni in grdi. Zanimivo, kako se je ta hrosycyati tip razpasel po Ministrstvih: majhni, cyokati mosyki, ki so se zye zelo zgodaj zacyeli rediti, kratkih nog in hitrih, cepetajocyih gibov ter debelih, nedoumljivih obrazov s cyisto majhnimi ocymi. To je bil tip, ki je pod oblastjo Partije verjetno najbolje uspeval. Sporocyilo z Ministrstva obilja se je koncyalo s ponovnim klicem trobente in nato prepustilo mesto godbi na pihala. Parsons, v katerem je plaz sytevilk povzrocyil nejasno navdusyenje, je vzel pipo iz ust. >>Ministrstvo obilja je to leto dobro opravilo svoje delo,<< je rekel, poznavalsko kimajocy z glavo. >>Mimogrede, Smith, prijateljcyek stari, verjetno nimasy nobene britvice, ki bi mi jo lahko dal?<< >>Niti ene,<< je rekel Winston. >>Tudi sam uporabljam zye syest mesecev isto.<< >>No, ja -- samo vprasyati sem te hotel, stari.<< >>Zyal mi je,<< je rekel Winston. Gagajocyi glas pri sosednji mizi, ki je ob porocyilu z Ministrstva zacyasno utihnil, se je znova oglasil tako glasno kot prej. Winston se je nenadoma zasacyil v mislih na gospo Parsons z njenimi srsyecyimi lasmi ter prahom v gubah na obraza. V dveh letih jo bodo otroci ovadili Miselni policiji. Gospa Parsons bo izhlapela. Syme bo izhlapel. Winston bo izhlapel. O'Brien bo izhlapel. Parsons pa, nasprotno, ne bo nikdar izhlapel. Mali, hrosycyem podobni mozyje, ki tako urno skakljajo po labirintskih hodnikih Ministrstev, tudi ne bodo nikdar izhlapeli. In temnolaso dekle, tisto iz Oddelka za knjizyevnost -- tudi ona ne bo nikdar izhlapela. Zazdelo se mu je, da nagonsko ve, kdo bo prezyivel in kdo propadel, cyeprav ni bilo lahko recyi, kaj ti zagotovi prezyivetje. Tisti hip se je sunkovito iztrgal iz svojega sanjarjenja. Zyenska pri sosednji mizi se je deloma obrnila in ga pogledala. Bila je tista temnolaska. Gledala ga je iz koticyka ocyi, a vendar nenavadno napeto. Takoj, ko je ujela njegov pogled, je spet pogledala procy. Winstona je po hrbtu oblil pot. Obsyla ga je smrtna groza. Presyla je skoraj takoj, a zapustila je v njem vznemirljivo nelagodnost. Zakaj ga opazuje? Zakaj ga zasleduje? Zyal se ni mogel spomniti, ali je zye sedela pri tisti mizi, ko je prisyel, ali je prisyla kasneje. Vsekakor pa je vcyeraj, med 47 Dvominutnim sovrasytvom sedela tik za njim, ne da bi bilo zares potrebno. Zelo verjetno je bil njen pravi namen, poslusyati ga in se prepricyati, ali dovolj glasno vpije. Prejsynja misel se mu je povrnila: morda ni ravno cylanica Miselne policije, a potem je gotovo amaterska vohunka, kar pa je najbolj nevarno. Ni vedel, kako dolgo ga zye opazuge, toda morda zye celih pet minut, in mogocye je, da svojih potez ni popolnoma obvladoval. Strasyno nevarno se je bilo prepustiti svojim mislim kjerkoli v javnosti ali v dosegu telekrana. Najmanjsya stvar te je lahko izdala. Zyivcyen trzljaj, nezaveden tesnobni pogled, navada, da sam pri sebi mrmrasy -- vse, kar je cikalo na nenormalnost ali na to, da nekaj prikrivasy. V vsakem primeru pa je neprimeren izraz na obrazu (nejeveren pogled ob proglasitvi zmage, na primer) zye sam po sebi pomenil kaznivo dejanje. V Novoreku je bil celo izraz za to: glasil se je zlolice. Zyenska mu je spet obrnila hrbet. Morda pa ga sploh ni zasledovala, morda je le po nakljucyju pred dvema dnevoma sedela tako blizu njega. Cigareta mu je ugasnila in pazljivo jo je polozyil na rob mize. Po delu jo bo pokadil do konca, cye se mu bo posrecyilo obdrzyati tobak v njej. Cylovek pri sosednji mizi je bil cyisto verjetno vohun Miselne policije in prav mogocye je, da bo v treh dneh v celici Ministrstva ljubezni, pa vendar cyika ne sme zapraviti. Syme je zganil svoj kos papirja in ga spravil v zyep. Parsons je spet zacyel govoriti. >>Sem ti kdaj pravil, stari,<< je zacyel, rezyecy se s pipo v ustih, >>kako je bilo, ko sta moja mulca zazygala krilo stari branjevki, ker sta jo videla, da zavija klobase v plakat Velikega brata? Prikradla sta se za njo in ji z vzyigalicami podtaknila ogenj. Precej hudo se je opekla, se mi zdi. Mali barabici, kaj? Na vdusyena pa ko vrag! Prvovrstno jih trenirajo danes pri Vohunih -- celo bolje kot v mojih cyasih. Si lahko mislisy, s cyim so jim zadnjicy postregli? S trobentami za usyesa, da prislusykujejo pri vratih. Puncyka je zadnjicy eno prinesla domov -- jo preizkusila na vratih nasye dnevne sobe in ugotovila, da lahko slisyi dvakrat toliko kot z usyesom na kljucyavnici. Seveda je to samo igracyka. Pa vendar, vceplja jim pravilne ideje, ne?<< V tem trenutku je udaril s telekrana prediren zyvizyg. To je bil znak za vrnitev na delo. Vsi trije so skocyili na noge, da bi se pridruzyili bitki okoli dvigal, in preostali tobak je padel iz Winstonove cigarete. 48 VI Winston je pisal v dnevnik: Bilo je pred tremi leti. Nekega temnega vecyera v ozki stranski ulici blizu ene velikih zyeleznisykih postaj. Stala je blizu praga pod cestno svetilko, ki je komaj dajala kaj svetlobe. Imela je mlad, na debelo nasyminkan obraz. Pravzaprav so me privabile syminka, na masko spominjajocya belina in zyivo rdecye ustnice. Cylanice Partije si nikaar ne syminkajo obraza. Nikogar ni bilo na cesti in nobenega telekrana. Rekla je dva dolarja. Syel -- Za trenutek mu je bilo pretezyko nadaljevati. Zaprl je ocyi in pritisnil nanje prste, skusyajocy s pritiskom pregnati podobo, ki se je vedno znova vracyala. Obsyla ga je skoraj nepremagljiva zyelja, da bi na ves glas kricyal umazane besede. Ali pa da bi z glavo butal ob steno, prevrnil mizo in zagnal cyrnilnik skoz okno -- da bi napravil kakrsynokoli divjo, hrupno ali bolecyo stvar, ki bi lahko izbrisala spomin, ki ga je mucyil. Tvoj najhujsyi sovrazynik, je pomislil, je lastni zyivcyni sistem. Notranja napetost se lahko v kateremkoli trenutku sprevrzye v viden simptom. Pomislil je na mozya, ki ga je pred nekaj tedni srecyal na ulici: mosyki cyisto vsakdanjega videza, cylan Partije, star petintrideset ali sytirideset let, visok in vitek, z aktovko v roki. Bila sta nekaj metrov narazen, ko mu je levo stran obraza spacyil nekaksyen krcy. To se mu je vnovicy zgodilo, ko sta syla ravno drug mimo drugega: bil je samo trzljaj, bliskovit kot pok ob sprozyenju fotoaparata, a ocyitno obicyajen. Spominjal se je svoje takratne misli: s tem revezyem je konec. In grozljivo je bilo to, da je bilo dejanje samo verjetno cyisto nezavedno. Najbolj resna nevarnost od vseh pa je bilo govorjenje v spanju. Kolikor je on vedel, pa ni nobenega nacyina, da se pred njim zavarujesy. Zajel je sapo in nadaljeval: Syel sem z njo skozi vrata in cyez dvorisycye v kletno kuhinjo. Tam je ob zidu stala postelja in na mizi nizko privita svetilka. Vrgla -- Skominalo ga je. Hotel bi pljuniti. V zvezi z zyensko v kletni kuhinji je mislil na Katarino, svojo zyeno. Winston je bil porocyen -- se pravi, da je bil nekocy porocyen, verjetno sye vedno, kajti kolikorje vedel, njegova zyena sye ni umrla. Zdelo se mu je, da znova vdihava topli, zatohli zadah kletne kuhinje, sestavljen iz vonja po stenicah, umazanih oblekah in prosta- sykem, cenenem parfumu, pa kljub temu privlacynem, saj nobena partijka 49 ni uporabljala parfuma, niti si ni bilo mocy zamisliti, da bi ga. Samo raja je uporabljala parfum. V njegovem spominu je bil vonj po parfumu nelocyljivo povezan z necyistovanjem. Ko je syel s tisto zyensko, je bil to njegov prvi spodrsljaj v dveh letih ali kaj takega. Druzyenje s prostitutkami je bilo seveda prepovedano. Toda to je bilo eno tistih pravil, ki si jih prilozynostno lahko prelomil. Bilo je nevarno, vendar ni bilo vprasyanje zyivljenja ali smrti. Cye so te dobili s prostitutko, je to lahko pomenilo pet let v taborisycyu za prisilno delo: ne vecy, cye nisi zagresyil sye kaksynega drugega prekrsyka. In stvar je bila precej preprosta, uposytevajocy, da si se lahko izognil zasacyenju pri dejanju samem. Po revnejsyih cyetrteh je mrgolelo zyensk, ki so se bile pripravljene prodati. Nekatere si lahko kupil zye s steklenico gina, ki ga raja ni smela piti. Na tihem je Partija celo spodbujala k prostituciji, ker jo je imela kot ventil za nagone, ki jih ni mogocye popolnoma potlacyiti. Samo zakono- lomstvo ni pomenilo mnogo, dokler je bilo tajno in neosrecyujocye, in cye so bile vanj zapletene zyenske iz revnega in preziranega razreda. Neodpustljiv zlocyin pa je bila promiskuiteta medcylani Partije. Vendar pa -- cyeprav je bil to eden izmed tistih zlocyinov, ki so ga vsi obtozyenci v velikih cyistkah brez izjeme priznavali, si je bilo tezyko zamisyljati, da se take stvari zares dogajajo. Partija ne samo, da je nameravala preprecyiti mosykim in zyenskam odnose, ki jih ne bi bilo mogocye nadzorovati, njen pravi, nedeklarirani namen je bil odpraviti uzyitek pri spolnem aktu. Ne toliko ljubezen kot erotika je bila sovrazynik, pa naj bo to znotraj ali zunaj zakona. Vse zakone med partijci je moral odobriti za ta namen sestavljen odbor in -- cyeprav niso tega nacyela nikdar javno oznanili -- dovoljenje je bilo vedno zavrnjeno, cye je kak par zbujal vtis, da se medsebojno telesno privlacyi. Edini priznani cilj zakona je bila ploditev otrok za sluzybo Partiji. Na spolne odnose je bilo treba gledati kot na rahlo gnusno manjsyo operacijo, kot na injekcijo. Tudi to ni bilo nikdar povedano z odkrito besedo, toda na neposreden nacyin so to vcepljali vsakemu partijcu od otrosytva dalje. Imeli so celo posebne organizacije kot Mladinska protispolna zveza, ki je zagovarjala popoln celibat za oba spola. Vse otroke naj bi zaplodili z umetnim osemenjevanjem (artsem v Novoreku) in vzgojili v javnih ustanovah. Winston se je zavedal, da tega niso cyisto resno mislili, vendar se je nekje skladalo s celotno partijsko ideologijo. Partija je skusyala zadusyiti spolni nagon ali pa ga, cye ga zye ni mogla 50 zadusyiti, vsaj popacyiti in umazati. Ni vedel, zakaj je tako, zdelo pa se je naravno, da mora tako biti. In kolikor je to zadevalo zyenske, so bila partijska prizadevanja zelo uspesyna. Spet je pomislil na Katarino. Moralo je biti zye devet, deset, enajst let, kar sta se razsyla. Nenavadno, kako redkokdaj je mislil nanjo. Vcyasih je lahko za cele dneve pozabil, da je bil kdaj porocyen. Skupaj sta bila le kakih petnajst mesecev. Partija ni dovoljevala locyitev, je pa skoraj spodbujala razhode v primerih, kjer ni bilo otrok. Katarina je bila visoko, svetlolaso, zelo naravno dekle cyudovitih gibov. Imela je ponosen, orlovski obraz, obraz, ki ga je cylovek imel za aristokratskega vse dotlej, dokler ni odkril, da se za njim skriva tako malo, kot je sploh mogocye. Zelo zgodaj v njunem zakonu je ugotovil -- cyeprav morda samo zato, ker je poznal njo zaupneje kot druge -- da ima brez izjeme najbolj neumno, vulgarno, prazno glavo, kar jih je kdaj spoznal. Niti ene same misli ni imela v glavi, ki ne bi bila parola, in ni bilo sploh nobene neumnosti, ki je ne bi bila mogla pogoltniti, cye ji jo je Partija ponudila. >>Zyivi magnetofonski trak<<, jo je imenoval sam pri sebi. Pa vendar bi bil lahko prenasyal zyivljenje z njo, ko bi ne bilo ene same stvari -- spolnosti. Toliko, da se je je dotaknil, se je zdelo, da se je zgrozila in otrpnila. Objemati jo je bilo, kot bi objemal leseno soho. In najbolj cyudno je bilo to: tudi kadar ga je stiskala k sebi, je imel obcyutek, da ga obenem z vso mocyjo odriva. Taksyen vtis je delala zaradi togosti svojih misyic. Lezyala je tam z zaprtimi ocymi in se ni ne upirala ne sodelovala, ampak vdajala: in to je cyloveka izredno begalo in cyez cyas ucyinkovalo nanj naravnost posyastno. Toda kljub temu bi bil lahko prenesel zyivljenje z njo, ko bi se sporazumela, da bosta zyivela v celibatu. Za cyudo pa je Katarina to zavrnila. Morata, je dejala, cye je le mogocye, narediti otroka. Tako se je predstava nadaljevala, redno enkrat tedensko, kadar ni bilo nemogocye. Imela je celo navado, da ga je zjutraj spomnila na to kot na nekaj, kar je treba opraviti in na kar ne smeta pozabiti. Dva izraza je imela za to. Eden je bil >>delati otroke<<, drugi pa >>najina dolzynost do Partije.<< (da, res je rabila to frazo). Kmalu je prisylo do tega, da ga je obsyel obcyutek prave groze, ko je spet napocyil dolocyeni dan. Na srecyo pa otroka ni bilo in na koncu sta se sporazumela, da nehata poskusyati, in kmalu zatem sta se razsyla. Winston je neslisyno vzdihnil. Vzel je pero in pisal: Vrgla se je na postelio in nenadoma, brez kakrsynegakoli uvoda, na najbolj grob, strasyen nacyin, ki si ga je mocy zamisliti, dvignila krilo. Jaz -- 51 Videl se je, kako stoji v tisti medli lucyi svetilke, z vonjem po stenicah in cenenem parfumu v nosnicah ter z obcyutkom poraza in mrzynje v srcu in je celo ta trenutek pomesyan z mislimi na Katarinino belo telo, ki ga je hipnoticyna mocy Partije zamrznila za zmeraj. Zakaj mora biti zmeraj tako? Zakaj ne more imeti lastne zyenske, namesto teh umazanih cip na vsakih nekaj let? Toda resnicyno ljubezensko razmerje je bilo skoraj nepojmljiva stvar. Partijke so bile vse enake. Cyistost jim je bila skoraj tako globoko vrezana kot lojalnost Partiji. S skrbnimi in zgodnjimi pripravami, z igrami in hladno vodo, z neumnostmi, s katerimi so jih pitali v syoli, pri Vohunih in Mladinski zvezi, s predavanji, paradami, pesmimi, parolami in koracynicami je naravni obcyutek iz njih izginil. Razum mu je pravil, da mora biti nekaj izjem, njegovo srce pa tega ni verjelo. Vse so bile nezavzetne tako, kot je Partija predvidevala, da morajo biti. In tisto, cyesar si je zyelel celo bolj od tega, da bi bil ljubljen, je bilo, da bi prebil ta zid cyednosti, pa cyeprav samo enkrat v vsem zyivljenju. Uspesyno odigran spolni akt je upor. Pozyelenje je miselni zlocyin. Celo to, da bi prebudil Katarino, ko bi bilo to dosegljivo, bi bilo podobno zapeljevanju, pa cyeprav je bila njegova zyena. Toda treba je bilo zapisati nadaljevanje. Pisal je: Jaz sem privil lucy. Ko sem jo zagledal pri svetlobi -- Po temi se je borna svetloba parafinske svetilke zdela zelo mocyna. Prvikrat je zyensko lahko popolnoma videl. Napravil je korak proti njej in se nato ustavil, poln pozyelenja in groze. Bolecye se je zavedal, koliko je tvegal, ko je prisyel sem. Popolnoma mogocye je bilo, da ga bodo patrulje zasacyile, ko bo odhajal. Zaradi tega morda zye cyakajo zunaj pred durmi. Cye bi odsyel, ne da bi opravil tisto, zaradi cyesar je prisyel sem --! Mora biti zapisano, mora biti izpovedano. Nenadoma se mu je pri lucyi svetilke razkrilo, da je zyenska stara. Syminko je imela tako na debelo namazano na obraz, da je delala vtis, da se lahko zlomi kot maska iz lepenke. V njenih laseh so bili beli prameni. A resnicyno grozljiva so bila njena usta, ki so se malo odprla in odkrila samo cyrno votlino. Zob sploh ni imela. Hitro je zapisal s cyecykajocyo pisavo: Ko sem jo zagledal pri svetlobi, je bila cyisto stara zyenska, stara najmanj petdeset let. Toaa kljub temu sem opravil. 52 Znova si je pritisnil prste na veke. Koncyno je napisal, toda nicy se ni spremenilo. Terapija ni delovala. Potreba, da bi na ves glas kricyal umazane besede, je bila tako mocyna kot prej. VII Cye je kaj upanja, (je pisal Winston), je odvisno od raje. Cye je bilo kaj upanja, je moralo biti v raji, kajti le v teh gomazecyih, omalovazyevanih mnozyicah, petinosemdesetih odstotkih prebivalstva Oceanije, bi se lahko kdaj razvila sila, ki bi unicyila Partijo. Od znotraj je ni bilo mogocye strmoglaviti. Njeni sovrazyniki, cye je imela sovrazynike, niso imeli nobene mozynosti, da bi se shajali ali vsaj prepoznavali drug drugega. Celo cye je legendarna Bratovsycyina res obstajala, kar je bilo komajda mogocye, si ni bilo mocy predstavljati, da se njeni cylani lahko zberejo v vecyjem sytevilu kot po dva ali trije. Upor je pomenil zye pogled ocyi, naklon glasu, v najhujsyem primeru slucyajno zasyepetana beseda. Ko pa bi se raja nekako zavedala svoje mocyi, bi se ji ne bi bilo treba skrivati. Treba bi se ji bilo le dvigniti in se stresti kot konju, kadar se otresa muh. Cye hocyejo, lahko zye jutri zjutraj raztresycyijo Partijo na kose. Gotovo jim prej ali slej mora priti na misel, da je to treba storiti. Pa vendar --! Spomnil se je, kako se je nekocy sprehajal po ulici, polni ljudi, ko je silovito vpitje stotine glasov -- zyenskih glasov -- planilo iz neke stranske ulice malo naprej. Bil je mogocyen, strasyen krik besa in obupa, globoki in glasni >>Oh-o-o-o-oh!<< ki se je syiril kot brnecye odmevanje zvonov. Srce mu je poskocyilo. Zacyelo se je! je pomislil. Upor! Raja se koncyno osvobaja! Ko je prisyel tja, je zagledal mnozyico dvestotih ali tristotih zyensk, ki so se gnetle okrog stojnic na ulicynem trgu s tako zyalostnimi obrazi, kot bi bile obsojene potnice na potapljajocyi se ladji. A v tem trenutku se je vsesplosyni obup razbil v mnozyico posameznih prepirov. Videti je bilo, da so na eni izmed stojnic prodajali plocyevinaste ponve. Bile so slabo, nicyvredno blago, toda kakrsynokoli vrste kuhinjsko posodo je bilo vedno tezyko dobiti. Zdaj pa je zaloga nepricyakovano posyla. Uspesyne zyenske, ki so jih druge suvale in porivale, so se skusyale preriniti procy s svojimi ponvami, medtem ko so desetine preostalih razgrajale okoli stojnic, obtozyujocy trgovca, da je dajal nekaterim prednost in da ima sye nekaj ponev nekje v zalogi. Znova so se razlegli kriki. Dve razdrahani zyenski, eni od njiju so se razpustili lasje, sta zagrabili isto ponev in jo skusyali druga drugi izpuliti iz rok. Za trenutek 53 sta jo vlekli, potem pa je rocyaj odpadel. Winston ju je opazoval z gnusom. In vendar, le za hip, kaksyna skoraj grozljiva mocy je zvenela v tem kriku iz samo nekaj stotin grl! Le zakaj ne morejo nikdar tuliti zaradi cyesa vazynega? Pisal je: Dokler se ne zavedo, se ne bodo nikdar uprli, in dokler se ne bodo uprli, se ne morejp zavedeti. To, je pomislil, bi skoraj lahko bil prepis iz kaksynega partijskega ucybenika. Partija je seveda trdila, da je rajo osvobodila suzyenjstva. Pred Revolucijo so jih kapitalisti ostudno zatirali, stradali so jih in bicyali, zyenske so prisilili, da so delale v premogovnikih (dejstvo pa je bilo, da so zyenske sye zdaj delale v premogovnikih), otroke so v starosti syestih let prodajali v tovarne. Hkrati pa je v skladu z nacyeli dvomisyljenja Partija ucyila, da je raja po naravi manjvredna in jo je treba drzyati v podvrzyenosti kot zyivali, ob uporabljanju nekaj preprostih pravil. V resnici je bilo o raji zelo malo znanega. Veliko vedeti pa sploh ni bilo potrebno. Dokler so delali in se plodili, je bila druga njihova dejavnost nepomembna. Prepusycyeni sami sebi, kakor zyivina, ki se je izgubila nekje na ravninah Argentine, so se povrnili k tistemu slogu zyivljenja, ki se jim je zdel naraven, k nekakemu pradavnemu vzoru. Rodili so se in rasli v blatu, delati so zacyeli pri dvanajstih letih, syli skoz kratko, cvetocye obdobje lepote in spolne sle, se porocyili pri dvajsetih, pri tridesetih so bili sredi zyivljenja in pri syestdesetih jih je vecyina pomrla. Tezyko fizcyno delo, skrb za dom in otroke, drobni prepiri s sosedi, filmi, nogomet, pivo in predvsem kockanje so polnili njihovo notranje obzorje. Drzyati jih pod nadzorstvom ni bilo tezyko. Nekaj agentov Miselne policije se je stalno sprehajalo med njimi, syirili so lazyne govorice ter si zapisali in odstranili tiste malosytevilne posameznike, za katere so presodili, da bi lahko postali nevarni. Nikakor pa jim niso poskusyali vcepiti partijske ideologije. Ni bilo zazyeleno, da bi imela raja mocyna politicyna cyustva. Edino, kar se je zahtevalo od njih, je bil primitivni patriotizem, na katerega se je bilo mogocye sklicevati, kadar je bilo potrebno, da privolijo v daljsyi delovni cyas ali manjsye obroke. In celo kadar so postali nezado- voljni, kar se je vcyasih zgodilo, ni njihovo nezadovoljstvo vodilo nikamor, kajti ker so bili brez splosynih idej, se je osredotocyilo le na njihove majhne, specificyne tezyave. Vecyje zlo so vedno spregledali. Velika vecyina raje sploh ni imela telekranov po domovih. Celo civilna policija je 54 pri njih le redkokdaj intervenirala. Stopnja kriminalitete je bila v Londonu izredno visoka, cel svet sredi sveta tatov, banditov, prostitutk, prekupcyevalcev z mamili in sleparjev vseh vrst; toda ker se je vse to dogajalo le med rajo, ni bilo prav nicy vazyno. V vseh vprasyanjih morale jim je bilo dovoljeno ravnati se po zakoniku prednikov. Seksualnega puritanstva Partije jim niso vsiljevali. Promiskuiteta ni bila kazniva; locyitve so bile dovoljene. Po tej strani bi bilo dovoljeno tudi versko cyasycyenje, cye bi raja kakorkoli pokazala, da ga potrebuje ali zyeli. Bili so izven suma. Kot se je glasila partijska parola: >>Raja in zyivali so svobodne.<< Winston se je sklonil in previdno popraskal svoj krcyni tvor. Spet ga je zacyel srbeti. Stvar, h kateri si se spet in spet vracyal, je bila, da nisi mogel vedeti, kaksyno je bilo zyivljenje pred Revolucijo v resnici. Iz predala je vzel izvod otrosykega zgodovinskega ucybenika, ki si ga je izposodil pri gospe Parsons, in zacyel prepisovati odlomek v svoj dnevnik: Vstarih cyasih (se je glasilo), predslavno Revolucijo, London ni bil tako lepo mesto, kot ga poznamo danes. Bil je temen, umazan, reven kraj, kjer je imel komaj kdo dovolj jesti in kjer na stotine in tisocye ljudi ni imelo cyevljev na nogah, niti strehe nad glavo. Otroci, nicy starejsyi, kot ste zdaj vi, so morali dvanajst ur dnevno delati za krute gospodarje, ki so jih pretepali z bicyi, cye so delali prepocyasi, in jih hranili samo s suhimi krusynimi skorjami in z vodo. Toda med vso to strasyno stisko je bilo nekaj velikih, mogocynih in lepih hisy, kjer so zyiveli bogati ljudje, ki so imeli celo po trideset sluzyabnikov, da so skrbeli zanje. Ti bogati mozyje so se imenovali kapitalisti. To so bili debeli, grdi ljudje z lokavimi obrazi, taki kot mozyak na sliki na naslednji strani. Vidite lahko, da je oblecyen v dolgo cyrno suknjo, ki so jo imenovali frak, in cyuden blesycyecy klobuk cevaste oblike, ki so mu rekli cilinder. To je bila uniforma kapitalistov in nihcye drug je ni smel nositi. Kapitalisti so imeli vse na svetu in vsi drugi ljudje so bili njihovi suzynji. Njihova last je bila vsa zemlja, vse hisye, vse tovarne in ves denar. Cye jim kdo ni bil pokoren, so ga lahko vrgli vjecyo, alipa mu vzeli sluzybo in ga izstradali do smrti. Kadar je kaksyen navaden cylovek govoril s kapitalistom, se je moral pripogniti in narediti poklon, sneti klobuk in ga nasloviti z >>gospod<<. Poglavar vseh kapitalistov se je imenoval Kralj in -- Pa saj je znal preostalo nasytevanje na pamet. Omenjeni so bili sye sykofje v svojih batistnih rokavih, sodniki v hermelinastih oblekah, sramotilni steber, delnice, mucyilni mlin, macyka na devet repov, banket lorda zyupana in navada poljubljanja papezyevih nog. Bilo je tudi nekaj, kar so imenovali ius primae noctis, cyesar v otrosykem ucybeniku verjetno 55 ne bi bilo treba omeniti. To je bil zakon, po katerem je imel vsak kapitalist pravico spati z vsako zyensko, ki je bila zaposlena v eni od njegovih tovarn. Kako bi lahko vedel, koliko od tega je lazy? Morda je res, da je povprecynemu cylo veku zdaj bolje kot pa pred Revolucijo. Edini dokaz za nasprotno je bil nemi protest v tvojih lastnih kosteh, nagonski obcyutek, da so razmere, v katerih zyivisy, nevzdrzyne in da so v nekem drugem cyasu morale biti drugacyne. Presyinilo ga je, da za sodobno zyivljenje nista resnicyno znacyilna njegova krutost in negotovost, ampak preprosto njegova revsycyina, umazanost in ravnodusynost. Cye si se ozrl okoli sebe, ni zyivljenje podobno niti lazyem, ki so se usipale s telekranov, kaj syele idea- lom, ki jih je skusyala dosecyi Partija. Njegov vecyji del je bil celo za cylana Partije nevtralen in nepoliticyen, zadeval je garanje po morecyih sluzybah, boj za prostor v podzemski zyeleznici, preklinjanje ponosyenih nogavic, beracyenje za tableto saharina, varcyevanje s cigaretnimi cyiki. Vzor, ki ga je zasnovala Partija, je bil nekaj velikanskega, strasynega in blesycyecye ga -- svet zyeleza in betona, posyastnih strojev in grozljivega orozyja -- narod bojevnikov in fanatikov, ki korakajo v popolni enotnosti, mislecy iste misli in vzklikajocy iste parole, neprestano pri delu, bojevanju, zmagova- nju in preganjanju -- tristo milijonov ljudi z enim samim obrazom. Resnicynost pa je bila propadanje, umazana mesta, kjer so se gnetli sem ter tja nezadostno hranjeni ljudje v preluknjanih cyevljih, zakrpanih hisyah iz devetnajstega stoletja, ki so vedno smrdele po zelju in pokvarjenih stranisycyih. Zdelo se mu je, da vidi podobo Londona, ogromnega in razrusyenega, mesto nesytetih smetnjakov, pomesyano s podobo gospe Parsons, zyenske z zoranim obrazom in srsyecyimi lasmi, ki se nemocyno ukvarja z zamasyenim odtokom. Sklonil se je in se znova popraskal po krcynem tvoru. Vse dni in nocyi so ti telekrani tolkli n a usyesa s statisticynimi dokazi, da imajo ljudje danes vecy hrane, vecy oblek, boljsye hisye, boljsyo rekreacijo -- da zyivijo dlje, da imajo krajsyi delovnik, da so vecyji, bolj zdravi, mocynejsyi, srecynejsyi, bolj inteligentni in bolj izobrazyeni kot ljudje pred petdesetimi leti. Niti besede od tega ni bilo mocy dokazati ali ovrecyi. Partija je na primer trdila, da je danes pismenih sytirideset odstotkov odrasle raje, pred Revolucijo, so govorili, je bila ta sytevilka le petnajst odstotkov. Partija je trdila, da znasya umrljivost otrok danes le stosyestdeset promilov, medtem ko je bila pred Revolucijo tristo -- in tako dalje. Bilo je kot enacyba z dvema 56 neznankama. Cyisto mogocye, da je bila vsaka beseda v zgodovinskih knjigah, celo tista, ki jo je cylovek sprejel brez pridrzyka, cyista izmisyljotina. Kolikor je on vedel, ni bilo morda nikoli takih zakonov kot ius primae noctis ali takih bitij kot kapitalisti ali takih oblacyil kot cilinder. Vse je bilo zavito v meglo. Preteklost je bila izbrisana, pozabljeno je bilo, da so jo izbrisali, lazy je postala resnica. Le enkrat v vsem zyivljenju je imel -- po dogodku: to je vazyno -- konkreten, nezmotljiv dokaz za poneverbo. Drzyal ga je v rokah celih trideset sekund. Moralo je biti leta 1973 -- vsekakor priblizyno takrat, ko sta se s Katarino razsyla. Toda tisti pomembni datum je bil sedem ali osem let pred tem. Zgodba se je resnicyno zacyela sredi syestdesetih let, v obdobju velikih cyistk, v katerih so bili prvotni voditelji Revolucije enkrat za vselej odstranjeni. Do leta 1970 ni bilo vecy nobenega izmed njih, razen Velikega brata samega. Vse druge so do takrat proglasili za izdajalce in kontrarevolucionarje. Goldstein je pobegnil in se skrival neznano kje, od drugih pa jih je nekaj kratko in malo izginilo, medtem ko so vecyino usmrtili po spektakularnih javnih procesih, na katerih so priznali svoje zlocyine. Med zadnjimi prezyivelimi so bili trije mozyje z imeno Jones, Aaronson in Rutherford. Moralo je biti leta 1965, ko so jih aretirali. Kakor se je pogosto dogajalo, so za leto ali vecy izginili, tako da se ni vedelo, ali so zyivi ali mrtvi, nato pa so bili nenadoma znova rojeni za to, da se na obicyajni nacyin obtozyijo. Priznali so, da so vohunili za sovrazynika (tudi v tem cyasu je bil sovrazynik Evrazija), priznali, da so poneverjali javne sklade, umorili razne zanesljive cylane Partije, kovali zarote proti vodilni vlogi Velikega brata, ki se je zacyela zye davno pred uspelo Revolucijo, ter zasnovali razne sabotazye, ki so povzrocyile smrt na sto in tisocy ljudi. Potem, ko so vse to priznali, so bili oprosycyeni, znova so jih sprejeli v Partijo in jim dodelili polozyaje, ki so bili v resnici sinekure, a so zveneli pomembno. Vsi trije so napisali dolge, potrte cylanke za Cyasnik, v katerih so analizirali razloge za odpadnisytvo in obljubili, da se bodo poboljsyali. Nekaj cyasa po oprostitvi jih je Winston vse tri videl v kavarni Pod kostanjem. Spominjal se je nekaksyne prestrasyene ocyaranosti, s katero jih je opazoval iz koticyka ocyi. Bili so veliko starejsyi od njega, ostanki starega sveta, skoraj poslednji veliki liki, ki so sye ostali iz herojskih zgodnjih dni Partije. Sye vedno se jih je rahlo drzyala slava podtalnih bojev in drzyavljanske vojne. Imel je obcyutek, cyeprav so zye v tistem cyasu dejstva in datumi postali nejasni, da je poznal njihova imena prej kot pa ime Velikega brata. Bili pa so tudi izobcyenci, sovrazyniki, nedotakljivi, z vso 57 gotovostjo obsojeni na propad v enem letu ali dveh letih. Nihcye, ki je kdaj padel v roke Miselni policiji, ni nikdar usyel. Bili so mrlicyi, ki cyakajo, da jih posyljejo nazaj v grob. Nikogar ni bilo za mizami v blizyini njihove. Niti to, da so te samo videli v blizyini takih ljudi, ni bilo pametno. Molcye so sedeli pred kozarci gina, zacyinjenega z nageljnovimi zybicami, kar je bilo specialiteta kavarne. Izmed njih je na Winstona naredil najvecyji vtis Rutherford. Nekdaj je bil slaven karikaturist, in njegove surove risbe so pomagale podzyigati javno mnenje pred in med Revolucijo. Celo zdaj so se na redke cyase njegove karikature pojavljale v Cyasniku. Bile pa so le preproste imitacije njegovih prejsynjih risb, cyudno nezyivljenjske in neprepricyljive. Zmeraj so samo ponavljale stare teme -- bedna stanovanja, sestradani otroci, poulicyne bitke, kapitalisti v cilindrih -- zdelo se je, da se kapitalisti celo na barikadah oklepajo svojih cilindrov -- brezkoncyen in brezapen poskus vrnitve v preteklost. Bil je velikanski mozy z grivo mastnih, sivih las, zabuhlega in zgubanega obraza ter sytrlecyih ustnic. Svoje cyase je moral biti neznansko mocyan, zdaj pa je njegovo telo lezlo narazen, se nagibalo, napihovalo in razpadalo v vse smeri. Vzbujal je vtis, da ti pred ocymi propada, kot bi se krusyila gora. Bila je samotna petnajsta ura. Winston se zdaj ni vecy spominjal, kako to, da je bil ob takem cyasu v kavarni. Lokal je bil skoraj prazen. Plocyevinasta glasba je cingljala s telekrana. Trije mozyje so skoraj negibno sedeli v svojem kotu, ne da bi govorili. Natakar jim je prinesel nove kozarce gina, cyeprav jih niso narocyili. Na mizi je bila syahovnica s postavljenimi figurami, toda nihcye ni zacyel igre. In nato, morda v celoti samo za pol minute, se je s telekrani nekaj zgodilo. Melodija, ki so jo igrali, se je menjala in ravno tako tudi ton glasbe. Vanj je vdrlo -- pa to je tezyko opisati. Bila je cyudna, pocyena, rigajocya posmehljiva nota; Winstonjoje pri sebi imenoval rumena nota. In potem je glas s telekrana zapel: Tam pod kostanjevim drevesom izdala si me, izdal sem te, ne da bi trenila z ocyesom. Trije mozyje se niso niti ganili. Toda ko je Winston znova pogledal v 58 Rutherfordov propadli obraz, je opazil, da so njegove ocyi polne solz. In prvikrat je zaznal z nekaksyno notranjo grozo, vendar ne vedocy, cyesa ga je groza, da imata oba, Aaronson in Rutherford, razbita nosova. Kmalu za tem so vse tri spet zaprli. Zdelo se je, da so se udelezyili novih zarot takoj, ko so jih izpustili. Na drugem procesu so zaova priznali vse stare zlocyine in sye celo vrsto novih. Ubili so jih in njihova usoda je bila zapisana v partijskih zgodovinah kot opozorilo za prihodnost. Kaksynih pet let po tem, leta 1973, je Winston razvijal kup dokumentov, ki so ravnokar padli iz pnevmaticyne cevi na njegovo delovno mizo, ko je naletel na kos papirja, ki je ocyitno neopazno zdrsnil med druge in so nato nanj pozabili. Sye isti hip, ko ga je zravnal, je dojel njegov pomen. Bilo je pol strani, iztrgane iz Cyasnika pred priblizyno desetimi leti -- zgornja polovica strani, tako da je nosila tudi datum -- in na njej je bila fotografija delegatov za neki partijski sestanek v New Yorku. Sredi skupine so vidno izstopali Jones, Aaronson in Rutherford. Ni jih bilo mocy zgresyiti; splohpa so bila njihova imena v podpisu pod sliko. Stvar je bila taka, da so vsi trije na obeh procesih priznali, da so bili v tem cyasu na evrazijskem ozemlju. S tajnega letalisycya v Kanadi so odleteli na sestanek nekam v Sibirijo ter se tam posvetovali s cylani evrazijskega glavnega sytaba, kateremu so izdali vazyne vojasyke tajne. Datum se je vtisnil Winstonu v spomin, ker je sylo slucyajno za kresni dan: toda vsa zgodba je morala biti zabelezyena sye na nesyteto drugih mestih. Mogocy je bil samo en sklep: izpovedi so bile lazyne. Seveda to samo po sebi ni bilo nobeno odkritje. Celo v tistem cyasu si Winston ni predstavljal, da so ljudje, ki so izginili v cyistkah, res zagresyili vse zlocyine, katerih so bili obtozyeni. A to je bil konkreten dokaz, bil je kosycyek odpravljene preteklosti, podoben fosilnemu okostju, ki se pojavi v napacyni plasti in pobije geolosyko teorijo. To je bilo dovolj, da razbije Partijo na atome, cye bi to bilo nekako mogocye objaviti svetu, da bi ljudje spoznali, kaj to pomeni. Pri pricyi se je lotil dela. Kakor hitro je opazil, kaj je na fotografiji in kaj pomeni, jo je pokril z listom papirja. Na srecyo je bila za telekran narobe obrnjena, ko jo je razvil. Polozyil si je pisalni blok na kolena in odrinil stol, da bi se kolikor mogocye oddaljil od telekrana. Ni bilo tezyko obdrzyati obraz brezizrazen in cye si se potrudil, si lahko nadzoroval celo dihanje, toda bitja srca ni bilo mocy nadzorovati in telekran je bil dovolj obcyutljiv, da ga je zaznal. Pustil je, da je minilo po njegovi presoji deset minut, medtem pa ga je 59 neprestano mucyil strah, da ga bo kaksyen slucyaj -- nenaden pisy vetra cyez pisalno mizo, na primer -- izdal. Potem je fotografijo, ne da bi jo bil znova razkril, hkrati z drugimi odvecynimi papirji spustil v spominsko odprtino. Zye naslednjo minuto se je morda spremenila v pepel. To je bilo pred desetimi, enajstimi leti. Danes bi tisto fotografijo verjetno obdrzyal. Zanimivo, da se mu je dejstvo, da jo je bil drzyal v rokah, zdelo pomembno celo zdaj, ko je bila sama fotografija in tudi dogodek, ki ga je ponazarjala, samo sye spomin. Ali Partija kaj manj obvlada preteklost, se je sprasyeval, cye je kos dokaza, ki ga zdaj ni vecy, nekocy res bil? Toda danes bi fotografija, cye bi jo bilo mogocye kakorkoli obuditi iz pepela, morda niti ne bila dokaz. Zye takrat, ko je dozyivel svoje odkritje, Oceanija ni bila vecy v vojni z Eastazijo in agenti Eastaz je so morali biti tisti, katerim so trije mrtvi mozyje izdali svojo domovino. Od takrat se je marsikaj spremenilo -- dve, tri spremembe -- ni se mogel spomniti, koliko jih je bilo. Zelo verjetno so bile izpovedi napisane vedno znova in znova, dokler prvotna dejstva in datumi niso imeli niti najmanjsyega pomena vecy. Preteklost ne le da se je spremenila, ampak se je spreminjala neprestano. Najbolj pa ga je bolj kot nocyna mora tlacyilo to, da ni nikdar jasno razumel, zakaj so bile te velikanske sleparije potrebne. Neposred- ne prednosti ponarejanja preteklosti so bile ocyitne, koncyni motivi pa skrivnostni. Vzel je spet pero in pisal: Razumem KAKO; ne razumem pa ZAKAJ. Vprasyal se je, tako kot se je vprasyeval zye tolikokrat prej, ali je morda blazen. Morda je blazaost kratko malo to, da pripadasy manjsyini, ki syteje enega samega cyloveka. Nekocy je bilo znamenje blaznosti, cye si verjel, da se zemlja vrti okoli sonca, danes pa, cye si verjel, da je preteklost nespremenljiva. Morda je bil on edini, ki to verjame, in cye je edini, je blazen. Toda misel, da je blazen, ga ni hudo vznemirjala; strasyno je bilo le to, da se morda moti. Vzel je otrosyko zgodovinsko knjigo in pogledal portret Velikega brata na prvi strani. Hipnoticyne ocyi so strmele vanj. Bilo je, kot bi pritiskala nanj neka velikanska sila -- nekaj, kar je prodiralo v no- tranjost lobanje, butalo ob mozygane, tolikanj strasyilo, da si podvomil o lastnih prepricyanjih, nekaj, kar te je tako prepricyevalo, da si domala zanikal tisto, kar so sporocyali cyuti. Navsezadnje bo Partija oznanila, da 60 je dva in dva pet, in moral bosy to verjeti. Neogibno je bilo, da bodo morali to prej ali slej trditi: logika njihovega polozyaja terja to. Njihova filozofija je na tihem zanikavala ne le veljavnost izkustva, temvecy tudi eksistenco objektivne stvarnosti. Zdrava pamet je bila krivoverstvo nad krivoverstvi. In grozljivo ni bilo to, da te bodo ubili, ker mislisy drugacye, marvecy to, da imajo morda prav. Navsezadnje, kako pa vemo, da je dva in dva sytiri? Ali da sila gravitacije deluje? Ali pa, da je preteklost nespremenljiva? Cye preteklost in objektivni svet obstajata le v cylovesyki zavesti in cye je samo zavest mogocye nadzorovati -- kaj potem? Toda ne! Zdelo se je, da mu je pogum nenadoma sam od sebe zrasel. V njegove misli je priplaval O'Brienov obraz, ne da bi ga priklicala kaksyna ocyitna asociacija. Z vecyjo gotovostjo kot prej je vedel, da je O'Brien na njegovi strani. Svoj dnevnik je pisal za O'Briena in O'Brienu. Bil je kakor neskoncyno pismo, ki ga nihcye ne bo nikdar bral, ki pa je naslovljeno na nekega cyloveka in mu to dejstvo daje posebno barvo. Partija ti je govorila, da zavracyaj tisto, kar zaznavasy z ocymi in usyesi. To je bil njen koncyni in najosnovnejsyi ukaz. Srce mu je zastalo, ko je pomislil na vso velikansko mocy, ki je naperjena proti njemu, na lahkoto, s katero ga bo vsak partijski intelektualec pobijal v debati, na zvite argumente, ki jih ne bo mogel razumeti, kaj syele odgovoriti nanje. Pa vendar ima prav: Partija se moti in on ima prav! Vse ocyitno, neumno in resnicyno je treba braniti. Ocyitne resnice so resnicyne, vztrajaj pri tem! Stvarni svet obstaja, njegovi zakoni se ne spreminjajo. Kamenje je trdo, voda je mokra, prosti predmeti padajo proti sredisycyu zemlje. Z obcyutkom, da govori O'Brienu, vendar tudi postavlja neki vazyni aksiom, je napisal: Svoboda pomeni svobodo recyi, da je dva in dva sytiri. Cye je to zagotovljeno, vse drugo sledi. VIII Od nekod z dna prehoda je priplaval na cesto vonj po prazyeni kavi -- pravi kavi, ne kavi Zmaga. Winston se je nehote ustavil. Za dve sekundi morda se je povrnil v na pol pozabljeni svet otrosytva. Potem so loputnila vrata in zazdelo se je, da so tako ostro odrezala vonj, kot bi bil le zvok. Prehodil je bil zye nekaj kilometrov cest in v krcynem tvoru mu je kljuvalo. Zye drugicy v treh tednih je zamudil vecyer v Obcyinskem centru: 61 neprevidno dejanje, kajti lahko si bil prepricyan, da v Centru skrbno zapisujejo sytevilo obiskov. Nacyelno cylan Partije ni imel prostega cyasa, ni bil, razen v postelji, nikdar sam. Zahtevali so, da se, kadar ne dela, je ali spi, udelezyuje kakrsynekoli skupinske rekreacije; pocyenjati karkoli, kar je imelo okus po samoti, celo cye si syel cyisto sam na sprehod, je bilo vedno nekoliko nevamo. Novorek je imel za to izraz: lastzyivljenje, in to je pomenilo individualizem in ekscentricynost. Toda ko je nocoj prisyel iz Ministrstva, ga je zapeljal nezyni aprilski zrak. Nebo je bilo bolj toplo in modro kot kdaj v tem letu in dolg, bucyen vecyer v Centru, dolgocyasne, utrudljive igre, vaje in sykripajocye tovarisytvo, podmazano z ginom, vse to se mu je nenadoma zazdelo neznosno. Nagonsko se je obrnil od avtobusne postaje in se potepel v blodnjak Londona, najprej proti jugu, nato proti vzhodu, potem spet proti severu, zgubljajocy se v neznanih ulicah in ne da bi ga brigalo, v katero smer gre. >>Cye je kaj upanja.<< je napisal v dnevnik, >>je odvisno od raje.<< Vedno znova so se mu vracyale te besede, ta ugotovitev skrivne resnice in ocyitne absurdnosti. Bil je nekje v motnih, rjavkastih zloglasnih cyetrtih, severovzhodno od tistega kraja, kjer je bila nekocy postaja Sv. Pankracij, Hodil je po tlakovani ulici majhnih, dvonadstropnih hisy z razbitimi vezynimi vrati, ki so se odpirala naravnost na plocynik, in so cyudno spominjale na podganje luknje. Med kamenjem po tlaku so tu pa tam lezyale mlake umazane vode. Na hisynih pragih in vzdolzy ozkih dovozov, ki so bili razvejeni na obe strani ceste, so se v presenetljivem sytevilu gnetli ljudje -- dekleta v cvetu let z grobo nasyminkanimi ustnicami in fantje, ki so lovili dekleta, pa zabuhle, racave zyenske, ki so kazale, kaksyna bodo dekleta cyez deset let, stara grbava bitja, ki so se majala na krivih nogah, strgani in bosi otroci, ki so se igrali po luzyah in se nato razkropili ob jeznih vzklikih mater. Kaksyna cyetrtina oken v ulici je bila razbita in zakrpana z lepenko. Vecyina ljudi se ni zmenila za Winstona, nekaj jih je gledalo s prikrito radovednostjo. Dve brezoblicyni zyenski z opekasto rdecyimi rokami, prekrizyanimi prek predpasnikov, sta klepetali na pragu. Winston je ujel drobce pogovora, ko se je priblizyal. >>Ja', sem ji rekla, ,vse lepo in prav', sem rekla. ,Ampak, cye bi bila ti na mojem mestu, bi naredila isto, kar sem naredila jaz. Lahko je kritizi- rati', sem rekla, ,ampak ti nimasy istih problemov kot jaz.'<< >>Oh,<< je rekla druga, >>to je tisto. Natanko tako je.<< Rezka glasova sta utihnila, kot bi odrezal. Zyenski sta ga v sovrazyni 62 tisyini preucyevali, ko je syel mimo. Pa to pravzaprav ni bila sovrazynost, prej nekaksyna previdnost, zgrozyenost, kakor bi syla mimo nenavadna zyival. V takih ulicah pogled na modri partijski kombinezon ni mogel biti vsakdanja stvar. Pravzaprav je bilo neprevidno, da so te videli na takem kraju, cye nisi imel tam kaksynega dolocyenega opravka. Lahko bi te ustavila patrola, cye bi slucyajno naletel nanjo. >>Lahko pogledam tvoje papirje, tovarisy? Kaj pocynesy tu? Kdaj si odsyel z dela? Je to tvoja obicyajna pot domov?<< In tako naprej in tako naprej. Ne da bi veljalo kaksyno pravilo, da ne smesy iti domov po neobicyajni poti, ampak za Miselno policijo je dovolj, da si opozoril nase. Nenadoma se je ulica vznemirila. Z vseh strani so prihajali svarilni klici. Ljudje so se ko zajci pognali skozi vrata. Iz hisye nekaj korakov prek Winstonom je skocyila mlada zyenska, pograbila majhnega otroka, ki se je igral v luzyi, ovila predpasnik okrog njega in planila nazaj: vse v enem samem gibu. Isti hip je neki mosyki v cyrni, harmonikasti obleki, ki se je pojavil iz sosednje ulice, stekel k Winstonu in razburjeno kazal v nebo. >>Parnik!<< je zaklical. >>Poglejte, gospod! Tamle nad glavo. Brzy na tla!<< Vzdevek >>parnik<< je raja iz neznanega razloga nadela raketnim bombam. Winston se je bliskovito vrgel na obraz. Raja je imela skoraj vedno prav, kadar te je opozorila na podobne stvari. Zdelo se je, da imajo nekaksyen nagon, ki jim pove nekaj trenutkov vnaprej, da prihaja raketa, cyeprav so rakete baje letele hitreje od zvoka. Winston je sklenil roke okrog glave. Zaslisyalo se je grmenje in zdelo se je, da se tlak dviga, tocya lazyjih predmetov se mu je usula na hrbet. Koje vstal,je opazil, da je pokrit s kosycyki stekla z najblizyjega okna. Odsyel je dalje. Bomba je porusyila skupino hisy dvesto metrov dalje. Cyrn oblak dima je visel na nebu, pod njim pa oblak prahu od ometa, v katerem se je okoli rusyevin zye zbirala mnozyica. Na cesti pred njim je lezyal kupcyek ometa in na sredini je lahko videl zyivo rdecyo sled. Ko je prisyel tja, je videl, da je cylovesyka roka, odrezana v zapestju. Razen ob krvavem sytrclju je bila roka tako zelo bela, da je spominjala na kos malte. Brcnil jo je v jarek in, da bi se izognil mnozyici, zavil na desno v stransko ulico. V treh ali sytirih minutah je bil izven obmocyja, ki ga je posykodovala bomba, in umazano, zyivahno poulicyno zyivljenje se je nadaljevalo, kot bi se ne bilo zgodilo nicy. Bilo je zye blizu osme ure in trgovine s pijacyo, ki jih je obiskovala raja (imenovali so jih >>krcyme<<), so bile nabito polne gostov. Izza njihovih mracynih nihajnih vrat, ki so se 63 neprestano odpirala in zapirala, je prihajal vonj po urinu, zyaganju in kislem pivu. V kotu, ki ga je oblikovalo navzven pomaknjeno hisyno procyelje, so stali tesno drug ob drugem mosyki, srednji je drzyal preganjen cyasnik, ki sta ga druga dva proucyevala cyez njegova ramena. Sye preden se jim je Winston dovolj priblizyal, da bi videl izraz na njihovih obrazih, je lahko opazil zatopljenost v vsaki cyrti njihovih teles. Gotovo so brali kaksyno pomembno novico. Bil je nekaj korakov oddaljen od njih, ko se je grucya nenadoma razbila in dva mozya sta se silovito sporekla. Za trenutek se je celo zdelo, da bo prisylo do udarcev. >>Prekleto, a ne slisyisy, kaj ti pravim? Recyem ti, da nobena sytevilka, ki se koncya na sedem, zye vecy kot sytirinajst mesecev ni zadela!<< >>Ja, pa je zadela!<< >>Pa ni, ni zadela! Doma jih imam cel kup, napisanih na kos papirja, za vecy kot dve leti. Pisyem jih tocyno kot ura. In pravim ti, nobena sytevilka ki se koncyuje na sedem --<< >>Ja, sedmica je zadela! Skoraj natancyno ti lahko povem tisto prekleto sytevilko. Na sytiri nula sedem se je koncyala. Bilo je februarja -- drugi teden v februarju.<< >>Februarja; govori ti to svoji stari mami. Vse imam cyrno na belem. In povem ti, nobena sytevilka --<< >>Oh, drzyi jezik!<< je rekel tretji. Govorili so o loteriji. Ko je Winston prehodil trideset metrov, se je ozrl. Sye vedno so se prepirali z zyivahnimi, strastnimi obrazi. Loterija s tedenskimi izplacyili velikanskih vsot je bila edini javni dogodek, za katerega se je raja resno zanimala. Verjetno je zyivelo nekaj milijonov raje, ki ji je bila loterija poglavitni, cye zye ne edini smisel zyivljenja. Bila je njihova radost in norost, njihovo blazyilo in umstveno pozyivilo. Kadar je sylo za loterijo, so bili celo tisti, ki so komaj znali brati in pisati, zmozyni zamotanih kalkulacij in vrtoglavo dobrega spomina. Celo pleme ljudi se je kratko malo prezyivljalo s prodajanjem sistemov, napovedi in srecynih talismanov. Winston ni imel nicy opraviti pri loteriji, ki jo je vodilo Ministrstvo obilja, toda zavedal se je (pravzaprav so se tega zavedali vsi partijci), da so nagrade vecyidel izmisyljene. Samo manjsye vsote so zares izplacyevali, dobitniki velikih nagrad pa so bili izmisyljeni ljudje. Spricyo tega, da ni bilo nobenih pravih komunikacijskih sredstev med enim in drugim predelom Oceanije, tega ni bilo tezyko urediti. Toda, cye je bilo kaj upanja, je bilo odvisno od raje. Tega se je bilo treba oprijeti. Ko si misel oblikoval v besede, je zvenela razumno, ko pa 64 si pogledal ljudi, ki so na cesti hodili mimo tebe, je to postalo stvar vere. Ulica, v katero je zavil, se je spusycyala navzdol, imel je obcyutek, da je tu nekocy zye bil in da je nekje blizu glavna cesta. Od nekod pred njim je prihajal hrup vresycyecyih glasov. Ulica je v ostrem kotu zavila in se koncyala s stopnisycyem, ki je vodilo v nizko lezyecyo ulicyico, kjer je nekaj branjevcev prodajalo shirano zelenjavo. V tem trenutku se je Winston spomnil, kje je. Ulicyica je vodila na glavno cesto in za prvim ovinkom, niti pet minut dalecy, je bila starinarna, kjer je kupil zvezek, ki je bil zdaj njegov dnevnik. In v majhni knjigarni, nedalecy od tod, si je kupil peresnik in steklenicyko cyrnila. Na vrhu stopnic je za trenutek postal. Na drugi strani ulice je bila umazana majhna gostilna z okni, ki so se zdela prevlecyena z ivjem, v resnicipa so bila le pokrita s prahom. Zelo star mozy, upognjen, a cyvrst, z belimi brki, ki so mu sytrleli kakor raku, je odrinil nihajna vrata in vstopil. Medtem, ko je stal in ga opazoval, je Winstonu prisylo na misel, da jje bil starec, ki jih je imel zdaj najmanj osemdeset, zye srednjih let, ko se je zacyela Revolucija. On in nekaj drugih, njemu podobnih, so bili zadnje sye obstojecye vez z izginulim svetom kapitalizma. V Partiji sami ni ostalo mnogo ljudi, katerih ideje so se oblikovale pred Revolucijo. S starejsyo generacijo so pometli v velikih cyistkah v petdesetih in syestdesetih letih in redki prezyiveli so bili zye davno tega ustrahovani v popolno intelektualno vdajo. Cye je bil zyiv sye kdo, ki bi lahko dal pravo porocyilo o zyivljenjskih razmerah v zacyetku stoletja, je bil lahko samo iz raje. Nenadoma je Winstonu prisyel na misel tisti odlomek iz ucybenika zgodovine, ki ga je prepisal v svoj dnevnik, in nora misel ga je prevzela. Syel bi v gostilno, se seznanil z onim starcem ter ga povprasyal. Rekel bi mu: >>Povejte mi kaj o svojem zyivljenju, ko ste bili sye decyek. Kako je bilo v tistih cyasih? So bile stvari boljsye kot zdaj ali slabsye?<< Naglo, da bi ne imel cyasa za strah, se je spustil po stopnisycyu in precykal ozko ulico. To je bila seveda norost. Kot ponavadi ni bilo izrecnega pravila proti pogovorom z rajo in proti obiskovanju njihovih lokalov, toda dejanje je bilo veliko prevecy nenavadno, da bi bilo ostalo neopazyeno. Cye bi se pojavila patrola, bi se lahko zagovarjal z napadom slabosti, vendar ni bilo verjetno, da bi mu verjeli. Odrinil je vrata in ostuden sirast vonj po kislem pivu mu je udaril v obraz. Ko je vstopil, se je hrup glasov zmanjsyal priblizyno za polovico. Na hrbtu je lahko cyutil, da vsi upirajo ocyi v njegov modri kombinezon. Igra z pusycyicami, ki so jih metali na drugem koncu sobe, je za celih trideset sekund prenehala. 65 Starec, katerega je zasledoval, je stal pri tocyilni mizi in se prepiral z gostilnicyarjem, velikim in debelim mladim mosykim z velikim, kljukastim nosom in ogromnimi rokami. Grucya drugih, ki so stali naokoli s kozarci v rokah, je opazovala prizor. >>Dovolj vljudno sem vprasyal, a ne?<< je rekel starec ter bojevito zravnal ramena. >>Pravisy, da nimate nobenega policya v vsej tej prekleti pivnici?<< >>Kaj za vraga pa je policy?<< je rekel gostilnicyar, naslanjajocy se s konci prstov na pult. >>Vrag z njim! Ima se za gostilnicyarja, pa ne ve, kaj je policy. Policy je polovica kvarta in sytirje kvarti dajo galono. Te bom moral drugicy ucyiti abecedo?<< >>Nikdar nisem slisyal zanje,<< je kratko odvrnil gostilnicyar. >>Liter in pol litra -- to je vse, kar nudimo. Kozarci so na polici pred vami.<< >>Jaz pa hocyem policy,<< je vztrajal starec. >>Cyisto lahko bi mi natocyil policy. Ko sem bil mlad, nismo imeli teh prekletih litrov.<< >>Ko ste bili vi mladi, smo bili mi vsi sye na drevesih,<< je rekel gostilnicyar in namignil drugim gostom. Razlegel se je krohot in zdelo se je, da je zadrega, ki jo je povzrocyil Winstonov prihod, izginila. Belo porasycyeni starcyev obraz je rozynato zardel. Obrnil se je, mrmrajocy sam pri sebi, in se zadel ob Winstona. Ta ga je prijel pod roko. >>Vas lahko povabim na pijacyo?<< je rekel. >>Prijazni ste,<< je rekel oni in spet vzravnal ramena. Zdelo se je, da ni opazil Winstonovega modrega kombinezona. >>Policy!<< je napadalno dodal gostilnicyarju. >>Policy wallopa.<< Natakar je nalil dvakrat po pol litra temno rjavega piva v kozarca iz debelega stekla, ki ju je splaknil v vedru pod pultom. Pivo je bila edina pijacya, ki si jo lahko dobil v gostilni za rajo. Raja naj bi ne pila gina, vendar je v praksi na zelo preprost nacyin prisyla do njega. Igra z metanjem pusycyic se je spet razzyivela in skupina mozy pri tocyilni miz je zacyela pogovor o loterijskih srecykah. Winstonova navzocynost je bila za hip pozabljena. Pod oknom je bila miza, kjer bi se s starcem lahko pogovarjala brez strahu, da bi kdo prislusykoval. To je bilo strasyno nevarno, a vsaj telekrana v sobi ni bilo, o cyemer se je Winston prepricyal takoj, ko je vstopil. 66 >>Lahko bi mi natocyil policy,<< je godrnjal starec, ko je polozyil predse svoj kozarec. >>Pol litra ni dovolj, ne zadosycya mi. Cel liter je pa prevecy. Udari mi na mehur. Da ne omenim cene.<< >>Velike spremembe ste morali videti od takrat, ko ste bili zye mladi,<< je tipajocye rekel Winston. Bledo modre starcyeve ocyi so se s tarcye ozrle na tocyilno mizo in z nje k vratom stranisycya za mosyke, kot bi pricyakoval, da je gostilna tisti kraj, kjer so se zgodile spremembe. >>Pivo je bilo boljsye,<< je koncyno rekel. >>Pa cenejsye! Ko sem bil mlad, je bilo lahko pivo -- wallop smo mu rekli -- po sytiri penije policy. To je bilo seveda pred vojno.<< >>Katera vojna je bila to?<< je vprasyal Winston. >>Vse vojne,<< je nedolocyno odvrnil starec. Dvignil je kozarec in spet vzravnal ramena. >>No, zyelim vam veliko zdravja!<< Ostro zarisano adamovo jabolko na njegovem suhem vrata se je zacyelo presenetljivo hitro premikati gor in dol in pivo je izginilo. Winston je odsyel k pultu in se vrnil z novima pollitroma. Zdelo se je, da je starec pozabil na svoje predsodke proti celemu litru. >>Veliko starejsyi ste od mene,<< je rekel Winston. >>Morali ste biti odrasli, sye preden sem se jaz rodil. Vi se lahko spominjate, kako je bilo v starih cyasih pred Revolucijo. Ljudje moje starosti ne vemo nicyesar o tistih cyasih. Le beremo lahko o njih v knjigah in kar pravijo knjige, morda ni res. Rad bi slisyal vasyo sodbo o tem. Zgodovinske knjige pravijo, da je bilo zyivljenje pred Revolucijo popolnoma razlicyno od danasynjega. Da je bilo strasyno zatiranje, krivicynost in beda -- hujsye od cyesarkoli, kar si lahko predstavljamo. Tu v Londonu velika mnozyica ljudi nikdar, od rojstva pa do smrti, ni imela dovolj jesti. Polovica jih sploh ni imela cyevljev na nogah. Delali so po dvanajst ur na dan, syolo so zapustili, ko so imeli devet let, po deset jih je spalo v eni sobi. Istocyasno pa je bilo nekaj, malo ljudi, samo nekaj tisocy -- imenovali so se kapitalisti -- ki so bili bogati in mogocyni. Imeli so vse, kar je bilo mocy imeti. Zyiveli so v velikih, sijajnih hisyah s tridesetimi sluzyabniki, vozili so se naokrog v avtomobilih in cyetverovprezynih kocyijah, pili so syampanjec, nosili cilindre --<< >>Cilindri! Sypasno, da ste jih omenili! Prav to je tudi meni vcyeraj pad- lo na pamet. Ne vem, zakaj. Samo premisyljal sem, da zye leta nisem videl cilindrov. Cyisto iz mode so prisyli, ja. Zadnjicy sem ga nosil na pogrebu svoje svakinje. In to je bilo -- ne morem vam povedati datuma, ampak 67 moralo je biti zye pred petdesetimi leti. Seveda je bil samo izposojen za to prilozynost, saj razumete.<< >>To o cilindrih ni zelo vazyno,<< je potrpezyljivo rekel Winston. >>Stvar je v tem, da so bili ti kapitalisti -- oni in nekaj odvetnikov, pa duhovnikov in tako naprej -- gospodarji vse zemlje. Vse je obstajalo le v njihovo dobro. Vi -- navadni ljudje, delavci -- ste bili njihovi suzynji. Lahko so naredili z vami, kar so hoteli. Lahko so vas kot zyivino prepeljali v Kanado. Lahko so spali z vasyimi hcyerami, cye se jim je zahotelo. Lahko so vas dali prebicyati z necyim, kar se je imenovalo >>macyka na devet repov<<. Moral si sneti klobuk, kadar si syel mimo njih, vsak kapitalist je hodil naokrog z grucyo lakajev, ki --<< Starcu se je obraz spet razjasnil. >>Lakaji!<< je vzkliknil. >>No, to je spet beseda, ki je zye dolgo nisem slisyal. Lakaji! To me vrne nazaj v stare cyase. Spominjam se, -- oh, tega je zye davno -- da sem vcyasih hodil v Hyde Park ob sobotah popoldne, da bi slisyal tiste govornike. Bili so od povsod, od Dobrodelnega zdruzyenja, rimokatolikov, Judov, Indijancev. Eden izmed teh tipov -- no, imena vam ne bi vecy mogel povedati, ampak bil je zares dober govornik. Sye pol premalo jim je povedal. ,Lakaji,' je rekel. ,Lakaji burzyoazije, priliznjenci vladajocyega razreda!' Paraziti -- to je bil nekdo drug. In hijene -- zares jim je rekel hijene. Seveda je bil povezan z laburisticyno stranko, saj razumete!<< Winston je imel obcyutek, da govorita drug mimo drugega. >>Kar bi rad vedel, je tole,<< je rekel >>Ali imate obcyutek, da ste danes bolj svobodni, kot ste bili takrat? Ali z vami bolj cylovesyko ravnajo? V starih cyasih so bili bogati ljudje, ljudje pri vrhu --<< >>Lordska zbornica,<< ga je zamisyljeno prekinil starec. >>Lordska zbornica, cye hocyete. Kar vas vprasyujem, je tole: So vas bili ti ljudje zmozyni imeti za manj vredne preprosto za to, ker so bili oni bogati, vi pa revni? Ali je res, na primer, da ste jim morali recyi gospod in sneti klobuk, kadar ste syli mimo?<< Zdelo se je, da starec globoko razmisylja. Popil je kaksyno cyetrtino piva, preden je odgovoril. >>Ja,<< je rekel, >>vsyecy jim je bilo, cye si se dotaknil klobuka pred njimi. To je bil znak sposytovanja. S tem se jaz nisem strinjal, ampak velikokrat sem to storil. Sem moral, bi se lahko reklo.<< 68 >>In je bilo obicyajno -- samo navajam, kar sem bral v zgodovinski knjigi -- je bilo obicyajno, da so vas ti ljudje in njihovi sluzyabniki porinili s plocynika v blato?<< >>Eden me je enkrat porinil,<< je rekel starec. >>Spominjam se, kot bi bilo vcyeraj. Bilo je v nocyi po dirkah s cyolni -- no in na tisto nocy so bili vsi strasyno pretepasyki. Zaletim se v nekega mladega tipa na Shaftesbury aveniji. Bil je gospodicy -- v beli srajci, cilindru in cyrni suknji. Jadral je sem pa tja po plocyniku in po nesrecyi sem butnil vanj. On recye: ,Zakaj pa ne gledasy, kod hodisy?' recye. Jaz pa: ,Mislisy, da si kupil to prekleto cesto?' On recye: ,Snamem ti to prekleto glavo, cye bosy nesramen.' Jaz pa: ,Pijan si, v pol minute te spravim na varno,' recyem in cye mi verjamete, pograbi me za ovratnik in mi primazye tako, da me je skoraj poslal pod kolesa avtobusa. No, v tistih cyasih sem bil mlad in hotel sem ga mahniti --<< Winstona je prevzel obcyutek nemocyi. Starcyev spomin je bil en sam kup nepomembnih malenkosti. Lahko bi ga sprasyeval ves dan, pa ne bi zvedel nicy pravega. Partijske zgodovine so bile v nekem smislu lahko sye vedno resnicyne, lahko so bile celo popolnoma resnicyne. Sye zadnjicy je poskusil. >>Mogocye nisem bil dovolj jasen,<< je rekel. >>Kar bi rad povedal, je tole. Zye zelo dolgo ste na svetu. Polovico svojega zyivljenja ste prezyiveli pred Revolucijo. Leta 1925, na primer, ste bili zye skoraj odrasli. Bi lahko rekli, kolikor se pacy spominjate, da je bilo zyivljenje leta 1925 boljsye, kot je danes ali slabsye? Cye bi lahko izbirali, bi raje zyiveli takrat ali zdaj?<< Starec je zamisyljeno pogledal na tarcyo. Izpil je svoje pivo bolj pocyasi kot prej. Ko je spregovoril, je imel njegov glas potrpezyljiv, filozofski prizvok, kot bi ga bilo pivo omehcyalo. >>Vem, kaj pricyakujete, da bom rekel,<< je dejal. >>Pricyakujete, da bom rekel, da bi bil raje spet mlad. Vecyina ljudi bi rekla, da bi bili raje spet mladi, cye bi jih vprasyali. Cylovek je zdrav in mocyan, ko je mlad. Ko pa pride v moja leta, ni nikdar vecy cyisto pravi. Noge me vcyasih presneto dajejo, moj mehur je pa sploh strasyen. Po syestkrat ali sedemkrat me ponocyi vrzye iz postelje. Po drugi strani so pa tudi nekatere prednosti, kadar si star. Nimasy vecy istih skrbi. Nobenega opravka z zyenskami. To pa je velika recy. Cye mi verjamete, zye skoraj trideset let nisem imel zyenske. Pa niti hotel nisem, kar je sye vecy.<< Winston se je naslonil na okensko polico. Ni bilo vredno nadaljevati. Ravnokar je hotel kupiti sye nekaj piva, ko je starec nenadoma vstal in hitro smuknil v smrdljivo stranisycye na drugem koncu sobe. Izredni kozarec piva je zye deloval. Winston je obsedel sye minuto ali dve, strmecy 69 v svoj prazni kozarec, in komaj opazil, kdaj so ga noge zanesle spet ven na cesto. Cyez najvecy dvajset let, je pomislil, na veliko in preprosto vprasyanje: >>Je bilo zyivljenje pred Revolucijo boljsye kot zdaj?<< dokoncyno ne bo vecy mocy odgovoriti. V resnici se nanj zye zdaj ni vecy dalo odgovoriti, ker je bila pesycyica prezyivelih iz starega sveta nezmozyna primerjati eno dobo z drugo. Zapomnili so si nesyteto nepomembnih stvari, prepir s tovarisyem pri delu, lov za izgubljeno kolesarsko pumpo, izraz na obrazu davno umrle sestre, vrtince prahu nekega vetrovnega jutra pred sedemdesetimi leti; vsa bistveno pomembna dejstva pa so bila izven dosega njihovih misli. Bili so podobni mravljam, ki lahko vidijo majhne predmete, velikih pa ne. In kadar spomin odpove in so vsi zapisani dokumenti ponarejeni -- ko se je to zgodilo, potem je trditev Partije, da je izboljsyala okolisycyine cylovesykega zyivljenja, treba sprejeti, kajti nobenega vzora ni, in ga tudi nikoli vecy ne bo, po katerem bi se to dalo preveriti. V tem trenutku se je tok njegovih misli sunkoma pretrgal. Ustavil se je in pogledal navzgor. Bil je v ozki ulici, kjer je bilo med stanovanjske hisye pomesyanih nekaj temnih trgovinic. Tocyno nad njegovo glavo so visele tri brezbarvne kovinske krogle, ki so bile videti, ko da so bile nekdaj pozlacyene. Zdelo se mu je, da kraj pozna. Seveda! Stal je pred tisto starinarno, kjer je bil kupil zvezek. Strah ga je zbodel pri srcu. Zye to, da si je kupil zvezek, je bilo dovolj neprevidno dejanje. In prisegel si je, da ga nikdar vecy ne bo blizu. Pa vendar so ga tisti trenutek, ko je dovolil svojim mislim, da prosto tavajo, noge same od sebe pripeljale nazaj sem. Dnevnik je zacyel pisati prav zato, ker je upal, da se bo s tem obvaroval pred podobnimi samomoril- skimi nagoni. H krati je opazil, da je trgovina sye vedno odprta, cyeprav je bila ura zye skoraj enaindvajset. Z obcyutkom, da bo manj sumljiv znotraj, kot pa cye postava na plocyniku, je prestopil prag. Cye bi ga sprasyevali, bi se verjetno lahko izgovoril, da je skusyal kupiti britvice. Lastnik je ravnokar prizyigal visecyo oljenko, od katere je prihajal neprijeten, a prijazen vonj. Bil je mozy kaksynih syestdesetih let, slaboten in upognjen, z dolgim, dobrotljivim nosom in s prijaznimi ocymi, ki so jih malicyila debela stekla naocynikov. Njegovi lasje so bili skoraj beli, obrvi pa kosyate in sye vedno cyrne. Naocyniki, natancyne in blage kretnje, pa to, da je nosil zastarelo suknjo iz cyrnega zyameta, mu je dajalo nedolocyen 70 videz intelektualca, kot bi bil nekaksyen pisatelj ali pa morda glasbenik. Njegov glas je bil mehak in kot zastrt in imel je pravilnejsyi naglas kot vecyina raje. >>Spoznal sem vas zye na plocyniku,<< je nemudoma rekel. >>Vi ste tisti gospod, ki je kupil deklisyko spominsko knjigo. Iz zelo lepega papirja je bila, zares. Krem barve, kot so vcyasih rekli. Takega papirja ne delajo vecy zye -- oh, upam si recyi, da zye petdeset let ne.<< Iznad ocyal je posykilil po Winstonu. >>Ali zyelite kaj dolocyenega, s cyimer bi vam lahko postregel? Ali pa bi se radi morda samo razgledali?<< >>Syel sem mimo,<< je nedolocyno dejal Winston. >>Samo pogledal sem. Nicy dolocyenega ne zyelim.<< >>Tudi prav,<< je odvrnil oni. >>Kajti ne verjamem, da bi vam lahko ustregel.<< Opravicyujocye je zmignil z mehko roko. >>Saj vidite, kako je, prazna trgovina, bi lahko rekli. Med nama recyeno, trgovina s starinami je tik pred svojim koncem. Nobenega povprasyevanja ni vecy, pa tudi zalog ne. Pohisytvo, porcelan, steklenina -- vse to se je polagoma razbilo. In seveda tudi kovinska roba je vecyinoma zye izginila. Bronastega svecynika zye leta nisem videl.<< Majhna notranjost trgovine je bila pravzaprav neudobno polna, a v njej ni bilo skoraj nicyesar, kar bi bilo imelo vsaj najmanjsyo vrednost. Povrsyina tal je bila zelo skrcyena, ker je vsenaokrog sten stalo brez sytevila prasynih okvirov za slike. V izlozybi so bili pladnji z vijaki in kljucyavnica- mi, pokvarjena dleta, nozyicyi za peresa s polomljenimi rezili, stare ure, ki se niso vecy niti pretvarjale, da gredo, in mesyanica druge ropotije. Le na majhni mizci v kotu je zmeda vsega mogocyega -- lakiranih doz za njuhanec, ahatnih brosy in podobnega -- zbujala vtis, da vsebuje tudi kaj zanimivega. Ko se je Winston razgledoval po miz, je njegov pogled pritegnila neka okrogla in gladka stvar, ki se je mehko svetila v lucyi svetilke, in dvignil jo je. Bil je tezyak kos stekla, na eni strani ukrivljen, in na drugi raven, tako da je skoraj ustvarjal poloblo. Nenavadna nezynost, podobno kot pri dezyni kaplji, je bila v barvi in obdelavi stekla. V njenem srcu, povecyanem zaradi ukrivljene povrsyine, je bila neka cyudna, rozynata, nagubana stvar, ki ga je spominjala na vrtnico ali pa na morsko anemono. >>Kaj je to?<< je ocyaran vprasyal Winston. >>To je korala,<< je odvrnil starec. >>Morala je priti iz Indijskega oceana. Navadno so jih vdelali v steklo. Tale ni bila narejena pred manj kot sto leti. Videti pa je, da sye prej.<< >>Cyudovita je,<< je rekel Winston. 71 >>Cyudovita je,<< je oni priznavajocye ponovil. -- >>Ampak ni jih mnogo, ki bi danes sye rekli kaj takega.<< Zakasyljal je. >>Torej, cye bi jo slucyajno radi kupili, bi vas veljala sytiri dolarje. Spominjam se cyasov, ko je takale stvar veljala osem funtov, osem funtov pa je bilo -- no, ne morem preracyunati, ampak gotovo veliko denarja. A koga danes brigajo pristne starine -- sye teh nekaj, kar jih je sye ostalo?<< Winston je nemudoma placyal sytiri dolarje in spustil zazyeleni predmet v zyep. Tisto, kar ga je na njem privlacyilo, ni bila toliko lepota kot vzdusyje, ki se je zdelo, da ga je stvar imela v sebi s tem, da je pripadala neki popolnoma drugacyni dobi, kot je sedanja. Nezyno, dezyni kaplji podobno steklo ni bilo enako nobenemu steklu, ki ga je kdaj videl. Predmet pa je bil sye enkrat privlacynejsyi zaradi svoje ocyitne nekoristnosti, cyeprav je lahko uganil, da so ga namenili za obtezyilnik za papir. V zyepu je bil predmet zelo tezyak, vendar na srecyo ni delal velike izbokline. Bilo je zelo nenavadno in celo kompromitirajocye, da ga je imel v lasti cylan Partije. Vse staro in zato tudi vse lepo je bilo vedno nekoliko sumljivo. Starec je postal opazno bolj veder, ko je dobil sytiri dolarje. Winston je spoznal, da bi bil privolil tudi v tri ali celo dva. >>Sye ena soba je zgoraj, ki bi jo morda radi videli,<< je dejal. >>V njej ni veliko, le nekaj kosov. Pomagali si bova s svetilko, cye greva gor.<< Prizygal je drugo svetilko in s skljucyenim hrbtom pocyasi odsyel po strmih in razmajanih stopnicah ter skoz tesen hodnik v sobo, ki ni bila obrnjena na cesto, ampak je gledala na tlakovano dvorisycye in gozd dimnikov. Winston je opazil, da je pohisytvo sye vedno razporejeno tako, kot bi bilo, cye bi v sobi kdo prebival. Po tleh je bil pogrnjen kos preproge, slika ali dve na stenah, globok, zamazan naslanjacy, potisnjen h kaminu. Starinska steklena ura je tiktakala na kaminskem napusycyu. Pod oknom je stala ogromna postelja, ki je zavzemala skoraj cyetrtino sobe in na njej je bila sye vedno zyimnica. >>Zyivela sva tukaj vse do zyenine smrti,<< je na pol opravicyujocye rekel starec. >>Pohisytvo po malem razprodajam. No, tole je lepa mahagonijeva postelja, oziroma bi bila, cye bi lahko pregnali stenice iz nje. Rekel bi pa, da bi se vam zdela malo nerodna.<< Svetilko je drzyal visoko dvignjeno, da bi tako razsvetlil vso sobo, in v topli, mocyni svetlobi je bila soba nenavadno privlacyna. Winstonu je syinila v glavo misel, da bi bilo verjetno cyisto lahko sobo najeti za nekaj dolarjev tedensko, cye bi se upal tvegati. To je bila divja, nemogocya 72 namera, ki jo je bilo treba cyimprej opustiti, a soba je prebudila v njem neko domotozyje, neki prastar spomin. Zazdelo se mu je, da natanko ve, kako se pocyutisy, cye sedisy v taki sobi, v naslanjacyu pri odprtem ognju, z nogami na predpecyniku in s cyajnikom na ognjisycyu, neskoncyno sam, neskoncyno varen, nihcye te ne opazuje, nikakrsyen glas te ne zasleduje, nobenega zvoka, razen pripevanja kotlicya in prijaznega tiktakanja ure. >>Telekrana ni!<< si ni mogel kaj, da ne bi bil zamrmral. >>Oh,<< je odvrnil starec, >>nikdar nisem imel nobene od teh naprav. Predrago je. In nikdar nisem cyutil potrebe po njih. No, tamle v kotu je lepa sklepna mizica. Cyeprav boste seveda morali vstaviti nove tecyaje, cye boste hoteli porabljati pult.<< V drugem kotu je stala majhna knjizyna omara in Winston se je nameril proti njej. V nji je bila sama ropotija. Knjige so izbrskali in unicyili prav tako temeljito v revnih predmestjih kot povsod drugod. Bilo je komaj verjetno, da je kje v Oceaniji knjiga, ki bi bila natisnjena pred letom 1960. Starec, ki je sye vedno drzyal svetilko, je stal pred sliko v temno rdecyem okviru, ki je visela poleg kamina, nasproti postelje. >>Cye se mogocye zanimate za stare bakroreze -- << je obotavljivo rekel. Winston se je priblizyal, da bi si ogledal sliko. Bila je litografija ovalnega poslopja s pravokotnimi okni in z majhnim stolpom v ospredju. Okoli poslopja je tekla ograja in v prizidku zadaj je stalo nekaj, kar je bilo videti kot kip. Winston je nekaj trenutkov strmel v podobo. Zdela se mu je nekam znana, cyeprav se kipa ni spominjal. >>Okvir je pritrjen na steno,<< je rekel starec, >>ampak lahko vam ga odvijem, bi rekel.<< >>Poznam to stavbo,<< je koncyno dejal Winston. >>Zdaj je zye rusyevina. Lezyi na sredi ceste pri Palacyi pravice.<< >>Tako je, zraven sodne palacye. Bila je bombardirana -- oh, zye pred mnogimi leti. Svoje cyase je bila cerkev. Pri Sv. Klementinu Danskem so ji rekli.<< Opravicyujocye se je nasmehnil, kot bi se zavedal, da govori nekaj rahlo smesynega in dodal: >>Oranzye in limone, poje zvon pri Sv. Klementi- nu!<< >>Kaj je to?<< je vprasyal Winston. >>Oh -- Oranzye in limone, poje zvon pri Sv. Klementinu, to je bila pesmica, ki smo jo peli, ko sem bil sye decyek. Kako gre dalje, se ne spominjam vecy, vem pa, da se koncya Tukaj je svecya, da ti posveti spat, tu je sekira, da ti preseka vrat. To je bila nekaksyna igra. Drzyali so se za roke tako, da si syel lahko spodaj in kadar so prisyli do Tuje sekira, da ti preseka 73 vrat, so roke spustili in te ujeli. Bila so imena vseh cerkva, vse londonske cerkve so bile v njej -- vsaj vse glavne.<< Winston je ugibal, kateremu stoletju pripada cerkev. Vedno je bilo tezyko ugotoviti starost kakega londonskega poslopja. Za vse, kar je bilo veliko in mogocyno, cye je bilo seveda na videz novo, so avtomaticyno proglasili, da je bilo zgrajeno po Revoluciji, medtem ko je bilo vse, ka rje bilo ocyitno starejsyega datuma, pripisano neki megleni dobi, ki se je imenovala srednji vek. Za stoletja kapitalizma je veljalo, da niso naredila nicyesar, kar bi imelo kakrsynokoli vrednost. Iz arhitekture nisi mogel izvedeti nicy vecy o zgodovini kot iz knjig; kipi, zapiski, spominski kamni, imena ulic -- vse, kar bi lahko osvetlilo preteklost, je bilo sistematicyno spremenjeno. >>Nisem vedel, da je bila to kdaj cerkev,<< je dejal. >>Pa jih je pravzaprav sye veliko ostalo,<< je rekel starec, >>cyeprav sedaj rabijo za druge namene. Ampak, kako je zye syla tista pesem? Aha! Jo zye imam! Oranzye in limone, poje zvon pri sv. Klementinu, dolzyan si mi tri novce, odpeva zvon pri sv. Martinu. No, to je vse, cyesar se lahko spomnim. Novec, to je bil majhen kovanec, priblizyno tak kot cent.<< >>Kje je bil sv. Martin?<< je vprasyal Winston. >>Sv. Martin? Ta sye vedno stoji. Na trgu zmage, poleg slikarske galerije. Poslopje s trikotnim preddverjem in s stebri spredaj, pa z velikim stopnisycyem.<< Winston je tisti kraj dobro poznal. Tam je bil muzej, ki so ga rabili za propagandne razstave raznih vrst -- modelov raketnih bomb in plavajocyih trdnjav, slik v vosku, ki so prikazovala sovrazynikova grozodejstva in podobno. >>Sv. Martin v Polju, so ji obicyajno rekli,<< je dejla starec, >>cyeprav se ne spominjam, da bi bila tam kje polja.<< Winston ni kupil slike. Imeti to sliko bi bilo sye veliko bolj neprimerno kot pa imeti stekleno kroglo in nemogocye bi jo bilo odnesti domov, tudi ko bi jo vzel iz okvira. A postal je sye nekaj minut in se pogovarjal s starcem, ki mu, kot je odkril, ni bilo ime Weeks -- kot si sodil po napisu nad trgovino -- ampak Charrington. Zdelo se je, da je 74 gospod Charrington vdovec, star triinsyestdeset let, in da ima to trgovino zye trideset let. Ves ta cyas je nameraval spremeniti ime nad izlozybo, pa ni nikdar prisylo do tega. Med vsem njunim pogovorom je na pol zapomnjena pesem zvenela v Winstonovi glavi: Oranzye in limone, poje zvon pri sv. Klementinu, Dolzyan si mi tri novce, odpeva zvon pri sv. Martinu. Nenavadno, ampak kadar si jo govoril sam pri sebi, si imel obcyutek, da resnicyno slisyisy zvonove, zvonove izgubljenega Londona, ki pa so tu ali drugje sye vedno obstajali, prikriti in pozabljeni. Zdelo se mu je, da slisyi, kako pritrkavajo z enega onostranskega stolpa za drugim. In vendar se ni spominjal, da bi bil kdaj v svojem zyivljenju slisyal zvonjenje cerkvenih zvonov. Odsyel je od gospoda Charringtona in se sam spustil po stopnicah, da bi ga starec ne videl, kako preiskuje cesto, preden bo prestopil prag. Zye se je odlocyil, da bo po nekem primernem premoru -- kaksynem mesecu, na primer -- tvegal in spet obiskal trgovino. To morda niti ni bilo bolj nevarno kot izogniti se vecyeru v Centru. Resna norost je bila, da se je vrnil sem po tistem, ko je kupil dnevnik, ne da bi bil vedel, ali je lastnik trgovine zanesljiv. Vendar pa--! Da, je spet pomislil, vrnil se bo. Kupil si bo sye druge drobce te lepe ropotije. Kupil bo lito grafijo sv. Klementina Danskega, jo vzel iz okvira in skrito pod kombinezonom odnesel domov. Izbrskal bo ostanke tiste pesmice iz Charringtonovega spomina. Celo nori nacyrt, da bi najel sobo na vrhu stopnic,je spet za trenutek spreletel njegove misli. Za pet sekund morda ga je navdusyenje naredilo brezskrbnega in stopil je na cesto, ne da bi bil prej vsaj poblisnil skoz okno. Zacyel je celo mrmrati na improvi- zirano melodijo -- Oranzye in limone, poje zvon pri sv. Klementinu, dolzyan si mi tri novce, poje zvon pri sv. Martinu. Nenadoma pa mu je zledenela kri in zvodenelo drobovje. Postava v modrem kombinezonu je prihajala po cesti, niti deset metrov dalecy. Bilo je tisto dekle z Oddelka za knjizyevnost, dekle s temnimi lasmi. Svetloba je ugasyala, a prepoznal jo je brez tezyave. Pogledala mu je naravnost v obraz, potem pa hitro syla dalje, kot ga ne bi videla. Za nekaj trenutkov je bil Winston prevecy paraliziran, da bi se bil 75 lahko premaknil. Potem je zavil na desno in tezyko odsyel dalje, ne da bi opazil, da hodi v napacyno smer. Vsekakor pa je bilo resyeno eno vprasyanje. Nobenega dvoma ni bilo vecy, da dekle vohuni za njim. Morala mu je slediti sem, kajti ni bilo verjetno, da bi se po cyistem nakljucyju na isti vecyer sprehajala po isti skriti neznani ulici, vecy kilometrov oddaljeni od katerekoli cyetrti, kjer zyivijo cylani Partije. To bi bilo preveliko nakljucyje. Cye je bila res agentka Miselne policije, ali pa samo amaterska vohunka, ki jo podzyiga velika zagnanost, je bilo komaj pomembno. Dovolj je bilo to, da ga opazuje. Mogocye ga je tudi videla, da je odsyel v gostilno. Hoja ga je utrujala. Steklena krogla v zyepu mu je na vsakem koraku udarjala ob stegno in bil je zye na pol odlocyen, da jo vzame ven in vrzye procy. Najhujsya pa je bila bolecyina v trebuhu. Za nekaj trenutkov je imel obcyutek, da bo umrl, cye ne pride kmalu do stranisycya. Toda v podobnih cyetrtih javnih stranisycy ni bilo. Potem je krcy popustil in za njim je ostala topa bolecyina. Ulica je bila slepa. Winston se je ustavil, stal nekaj trenutkov, razmisyljajocy, kaj naj stori, se potem obrnil in syel nazaj. Ko se je obrnil, se mu je zazdelo, da je dekle sylo mimo pred najvecy tremi minutami in da bi jo s tekom morda sye lahko ujel. Lahko bi ji sledil, dokler ne bi prisyla do kaksynega mirnega kraja in ji s kamnom zdrobil glavo. Tudi steklena krogla v njegovem zyepu bi bila dovolj tezyka za to. Vendar je nacyrt takoj opustil, kajti celo misel na kakrsyenkoli telesni napor mu je bila neznosna. Ni mogel ne tecyi ne udariti. Poleg tega je bila mlada in mocyna ter bi se branila. Pomislil je tudi, da bi odhitel v Obcyinski center in ostal tam, dokler ne bi zaprli, da bi si tako zagotovil delni alibi za ta vecyer. Toda tudi to je nemogocye. Smrtna utrujenost ga je prevzela. Zyelel si je samo hitro priti domov, sesti in biti pri miru. Ura je bila zye dvaindvajset in vecy, ko je prisyel v stanovanje. Ob pol polnocyi bodo lucyi popolnoma izklopili. Odsyel je v kuhinjo in izpil skoraj polno skodelico gina Zmaga. Potem je odsyel k mizi v nisyi, sedel in vzel iz predala dnevnik. A ni ga takoj odprl. Na telekranu je medtem zyenski glas glasno prepeval rodoljubno pesem. Sedel, je strmecy v marmorira- ne platnice zvezka in zaman skusyal pregnati glas iz svoje zavesti. Ponocyi pridejo pote, vedno ponocyi. Najbolje bi se bilo ubiti, sye preden pridejo pote. Nedvomno nekateri storijo tako. Mnogo izginotij 76 je bilo pravzaprav samomorov. Toda moral si biti obupno pogumen, da si se ubil v svetu, kjer sta bila strelno orozyje ali kakrsyenkoli hiter strup popolnoma nedosegljiva. Z zacyudenjem je pomislil na biolosyko neko- ristnost bolecyine in strahu, na goljufivost cylovesykega telesa, ki vedno zamrzne v odrevenelost ravno v trenutku, ko je proteben izjemen napor. Lahko bi utisyal temnolaso dekle, ko bi le dovolj hitro ravnal, toda ravno zaradi izjemne nevarnosti je izgubil mocy za dejanje. Presunilo ga je spoznanje, da se v kriticynem trenutku cylovek nikdar ne bori proti zunanjemu sovrazyniku, temvecy vedno le proti lastnemu telesu. Celo zdaj, pod vplivom alkohola, mu je topa bolecyina v trebuhu onemogocya- la, da bi dosledno mislil. In tako je zmeraj, je pomislil, pri vseh dozdevno herojskih ali tragicynih situacijah. Na bojnem polju, v mucyilnici, na potapljajocyi se ladji; poslanstvo, ki se zanj bojujesy, je vedno pozabljeno, kajti telo ti narasycya vse dotlej, dokler ne napolni celotnega vesolja, in tudi kadar nisi ravno omrtvicyen od groze ali ne tulisy od bolecyin, je zyivljenje od minute do minute le boj proti lakoti, mraza ali nespecynosti, proti pokvarjenemu zyelodcu ali zobobolu. Odprl je dnevnik. Vazyno je bilo, da nekaj zapisye. Zyenska na telekranu je zacyela novo pesem. Imel je obcyutek, da se mu je njen glas zazyrl v mozygane kot nazobcyani drobci stekla. Skusyal je misliti na O'Briena, za katerega ali kateremu je pisal dnevnik, a namesto tega je zacyel misliti na tisto, kar se mu bo zgodilo potem, ko ga bo odpeljala Miselna policija. Ne bi bilo hudo, ko bi te takoj ubili. Da te bodo ubili, si pricyakoval. Toda pred smrtjo (nihcye ni govoril o tem, a vedel je vsakdo) je bil sye postopek priznavanja, ki si ga moral prestati: plazenje po tleh in rotenje za milost, hresycyaje polomljenih kosti, izbiti zobje in krvavi kosmi las. Zakaj je bilo treba prenesti vse to, ko pa je bil konec vedno isti? Zakaj ni bilo mogocye zyivljenja za nekaj dni ali tednov skrajsyati? Nihcye ni nikdar ubezyal razkrinkanju in nihcye ni nikdar usyel priznanju. Kadar si zagresyil miselni zocyin, je bilo gotovo, da bosy do nekega dne mrtev. Zakaj ti je potem morala ta strahota, ki ni nicyesar spremenila, groziti iz prihodnosti? Z malo vecy uspeha kot prej si je skusyal priklicati v spomin podobo O'Briena. >>Srecyala se bova na kraju, kjer ni teme,<< mu je bil rekel O'Brien. Vedel je, kaj to pomeni, vsaj mislil je, da ve. Kraj, kjer ni teme, je imaginarna bodocynost, ki je cylovek ne bo nikdar videl, vendar jo vnaprej dozyivlja na neki misticyni nacyin. Toda ob glasu s telekrana, ki mu je tolkel na usyesa, ni mogel slediti toku svojih misli. Vtaknil si je cigareto med ustnice. Takoj se mu je na jezik vsula polovica tobaka, grenkega 77 prahu, ki ga je bilo tezyko izpljuniti. Obraz Velikega brata je priplaval v njegov spomin in zamenjal podobo O'Briena. Tako kot pred nekaj dnevi je tudi zdaj potegnil iz zyepa kovanec in ga pogledal. Vanj je strmel mrk, miren, zavetnisyki obraz, ampak kaksyen nasmeh se je skrival za temnimi brki? Kot pocyasno, mrtvasyko zvonenje so se mu povrnile besede: VOJNA JE MIR SVOBODA JE SUZYENJSTVO NEVEDNOST JE MOCy 78 Drugi del I Bilo je sredi dopoldneva, ko je Winston zapustil svoj prostor in odsyel na stranisycye. Samotna postava mu je prihajala naproti z drugega konca dolgega, mocyno razsvetljenega hodnika. Bilo je dekle s temnimi lasmi. Sytirje dnevi so minili od tistega vecyera, ko je pred starinarno naletel nanjo. Ko je prisyla blizye, je videl, da ji desna roka visi v zanki, ki je na daljavo ni bilo opaziti, ker je bila iste barve kot njen kombinezon. Verjetno si je posykodovala roko, ko se je vrtela okrog enega tistih velikih kalejdosko- pov, v katerih so >>ustvarjali<< grobe osnutke za romane. To je bila na Oddelku za knjizyevnost vsakdanja nezgoda. Bila sta morda sytiri metre narazen, ko se je dekle spotaknilo in padlo skoraj naravnost na obraz. Izvil se ji je oster krik bolecyine. Gotovo je padla naravnost na ranjeno roko. Winston je obstal. Dekle se je vzdignilo na kolena. Njen obraz je tako prebledel, da je bil mlecyno bele barve, in ustnice so bile v njem videti bolj rdecye kot kdaj. Njene ocyi so se zastrmele v njegove s tako rotecyim izrazom, da je bil bolj podoben strahu kot bolecyini. Cyuden obcyutek se mu je zganil v srcu. Pred njim je bil sovrazynik, ki mu je stregel po zyivljenju, pred njim pa je bilo tudi trpecye cylovesyko bitje, morda z zlomljeno kostjo. Zye je nagonsko stopil k njej, da bi ji pomagal. V trenutku, ko jo je videl pasti na obvezano roko, mu je bilo, kot bi bil zacyutil bolecyino v lastnem telesu. >>Ste se ranili?<< je vprasyal. >>Nicy ni. Samo roka. Takoj bo dobro.<< Govorila je tako, kot bi ji srce razbijalo. Gotovo pa je mocyno prebledela. >>Si niste nicy zlomili?<< >>Ne, mi je zye dobro. Za trenutek me je zabolelo, to je vse.<< 79 Pomolila mu je svojo prosto roko in pomagal ji je vstati. V obraz se ji je vrnilo nekaj barve in videti je bila zye mnogo bolj cyila. >>Nicy mi ni,<< mu je kratko rekla. >>Samo v zapestje sem se malo udarila. Hvala, tovarisy!<< In s temi besedami je odsyla v isto smer kot prej tako urno. ko bi ji res nicy ne bilo. Ves pripetljaj ni mogel trajati niti pol minute. Ne dovoliti, da se ti obcyutki zrcalijo na obrazu, je bila navada, ki je dosegla zye stopnjo nagona, sicer pa sta stala, ko se je to zgodilo, tik pred telekranom. Kljub temu pa je bilo zelo tezyko ne pokazati trenutnega presenecyenja, kajti v tisti sekundi ali dveh, ko ji je pomagal vstati, mu je dekle nekaj stisnilo v roke. Ni bilo dvoma, da je to storila namerno. Bilo je nekaj majhnega in ploskega. Ko je syel skozi stranisycyna vrata, je tisto stvar potisnil v zyep in jo otipal s prsti. Bil je kos papirja, zganjen v kocko. Ko je stal pred sykoljko, ga je s prsti skusyal razgrniti. Ocyitno je moralo biti na njem napisano neko sporocyilo. Za trenutek ga je mikalo, da bi ga polozyil v eno izmed sykoljk in takoj prebral. Toda to bi bilo brezmejno noro in to je dobro vedel. Nobenega drugega prostora ni bilo, kjer si bil lahko bolj prepricyan, da te nepretrgoma opazujejo. Odsyel je spet na svoj prostor, sedel, polozyil papir kot slucyajno med ostale papirje na pisalni mizi, si nataknil ocyala in potegnil nareko- valni stroj k sebi. >>Pet minut,<< si je rekel, >>najmanj pet minut!<< Srce mu je grozljivo glasno udarjalo v prsih. Na srecyo je bilo delo, s katerim se je trenutno ukvarjal, le stvar rutine, precyisycyevanje dolgega seznama sytevilk, ki ni zahtevalo posebne pazljivosti. Karkoli je zye bilo napisano na papirju, gotovo je imelo nekaksyen politicyen pomen. Kolikor se je lahko domislil, sta bili le dve mozynosti. Prva, dalecy najbolj verjetna, je bila ta, da je dekle agentka Miselne policije, kakor se je bal. Ni prav vedel, zakaj naj bi Miselna policija izbrala ravno ta nacyin izrocyanja svojih sporocyil, toda verjetno so zye imeli kaksyne razloge. Stvar, ki je bila zapisana v sporocyilu, je bila lahko grozynja, opomin, ukaz za izvrsyitev samomora ali nekaksyna past. Bila pa je sye druga, bolj pustolovska mozynost, ki je neprestano dvigala glavo, cyeprav jo je skusyal potlacyiti. In sicer mozynost, da sporocyilo sploh ni prisylo od Miselne policije, ampak od kaksyne podtalne organizacije. Morda je Bratovsycyina res obstajala! Morda je bila dekle njena cylanica! Ta misel je bila nedvoumno absurdna, toda syinila mu je v glavo zye tisti hip, ko je zacyutil kos papirja v dlani. Syele nekaj minut kasneje mu je 80 prisyla na misel druga, verjetnejsya razlaga. In celo zdaj, cyeprav mu je razum govoril, da sporocyilo verjetno pomeni smrt -- tega sye vedno ni verjel, nerazumno upanje je vztrajalo, srce mu je razbijalo in z veliko tezyavo je obvladoval glas, da mu ni trepetal, ko je mrmral sytevilke v narekovalnik. Zvil je dokoncyani svezyenj in ga potisnil v pnevmaticyno cev. Osem minut je preteklo. Popravil si je ocyala na nosu, vzdihnil in potegnil k sebi novo skladovnico dela, na vrhu katere je lezyal tisti kosycyek papirja. Zravnal ga je. Na njem je bilo napisano z veliko, neoblikovano pisavo: Ljubim te. Nekaj trenutkov je bil prevecy osupnjen, da bi bil stvar sploh lahko vrgel v spominsko odprtino. Ko je to storil, cyeprav je dobro vedel, kako nevarno je pokazati prevecy zanimanja, se ni mogel upreti zyelji, da bi se prepricyal, ali so tam res tiste besede. Do konca dopoldneva je delal z veliko tezyavo. Veliko hujsya stvar, kot poglobiti se v vrsto drobnih opravkov, je bila nujnost, da skrije svoje vznemirjenje pred telekranom. Imel je obcyutek, da mu gori ogenj v trebuhu. Kosilo v vrocyi, prepolni, hrupni kantini je bilo muka. Upal je, da bo malo cyasa sam vsaj ob uri za kosilo, toda kakor nalasycy se mu je prislinil tisti bedak Parsons, cyigar ostri znoj je skoraj prevladoval nad plocyevinastim vonjem po hrani in ki je kot hudournik govoril o pripravah za Teden sovrasytva. Posebej se je navdusyeval nad modelom glave Velikega brata iz kasyiranega papirja, visokim dva metra, ki so ga za to prilozynost pripravljali v vodu Vohunov pri njegovi hcyerki. Najbolj je Winstona jezilo, da je v poplavi besed komaj slisyal, kaj Parsons govori in ga je moral neprestano prositi, naj mu ponovi nekatere bedaste pripombe. Enkrat je le bezyno videl dekle, ki je z dvema drugima sedelo pri mizi na drugem koncu sobe. Delala se je, da ga ne vidi, in nicy vecy ni pogledal v tisto smer. Popoldne je bilo znosneje. Takoj po kosilu je dobil obcyutljivo, tezyko nalogo, ki mu je vzela vecy ur in je zahtevala, da odrine vse drugo. Sylo je za to, da ponaredi celo vrsto porocyil o proizvodnji dveh let, in sicer tako, da spravi ob ugled nekega vidnega, zdaj osumljenega cylana Ozyje partije. To je bilo podrocyje, na katerem je bil Winston dober, in za vecy kot dve uri se mu je posrecyilo, da si je dekle popolnoma odstranil iz misli. Potem se je povrnil spomin na njen obraz, z njim pa divja in neznosna zyelja po samoti. Vse dokler ni bil sam, mu je bilo nemogocye razmisliti o razvoju 81 dogodkov. Nocoj je bil eden njegovih vecyerov v Obcyinskem centru. Pogoltnil je v kantini sye en kos mesa brez okusa, odhitel v Center, sodeloval pri bedasto slovesni >>diskusijski skupini<<, odigral dve partiji namiznega tenisa, popil vecy kozarcev gina ter pol ure presedel pri predavanju z naslovom >>Angsoc v odnosu do syaha<<. Dusya se mu je zvijala od dolgocyasja, toda za zdaj ga ni vecy imelo, da bi se izmuznil z vecyera v Centru. Ob pogledu na besede Ljubim te se je v njem rodila zyelja, da bi ostal zyiv, in najmanjsye tveganje se mu je nenadoma zazdelo neumno. Syele ob triindvajsetih, ko je bil doma in v postelji -- v temi, kjer si bil varen celo pred telekranom, vse dokler si ostal tiho -- je lahko nemoteno razmisyljal. Resyiti je bilo treba cyisto konkreten problem: kako priti v stik z dekletom in kako urediti srecyanje. Nicy vecy ni razmisyljal o mozynosti, da mu nastavlja kaksyno past. Vedel je, da to ni res, zaradi njene nedvomne vznemirjenosti, ko mu je izrocyala sporocyilo. Ocyitno je bila na smrt prestrasyena, kar je tudi lahko bila. Tudi misel, da bi zavmil njeno ponudbo, mu je komajda padla na pamet. Sye pred petimi nocymi je sanjal o tem, da bi ji s kamnom zdrobil glavo, toda to ni bilo vecy vazyno. Mislil je na njeno golo, mlado telo, kot ga je videl v sanjah. Mislil je, da je ravno tako neumna kot vse druge, da je njena glava nabita z lazymi in s sovrasytvom in njen trebuh poln ledu. Polotila se ga je nekaksyna mrzlica ob misli, da bi jo lahko izgubil, da bi se mu njeno mlado belo telo lahko izmuznilo. In kar ga je plasyilo bolj kot vse drugo; je bila mozynost, da si bo premislila, cye hitro ne pride v stik z njo. Toda resnicyne ovire, ki so nasprotovale sestanku, so bile ogromne. Bilo je podobno, kot bi pri syahu poskusyal narediti potezo potem, ko si zye matiran. Kamorkoli si se obrnil, povsod te je opazoval telekran. Pravzaprav so mu prisyle na misel vse mozynosti, da bi se povezal z njo, v tistih petih minutah, ko je bral njeno sporocyilo, toda zdaj, ko je utegnil premisyljevati, je tehtal drugo za drugo, kot bi polagal predse na mizo vrsto instrumentov. Take vrste srecyanja, kot se je zgodilo davi, gotovo ni bilo mogocye ponoviti. Cye bi delala v Oddelku za dokumentacijo, bi bilo sorazmerno preprosto, toda o tem, kje v poslopju je Oddelek za knjizyevnost, je imel le nejasno predstavo in nobenega razloga ni bilo, da bi syel tja. Cye bi vedel, kje zyivi in kdaj adhaja z dela, bi lahko uredil srecyanje nekje na poti proti domu; da bi ji poskusyal slediti domov, pa ne bi bilo varno, ker bi pomenilo postavanje pred Ministrstvom, kar bi gotovo opazili. Da bi ji 82 poslal pismo po posyti, ni prisylo v posytev. Vsa pisma, to sploh ni bila tajnost, so obvezno odpirali. Pravzaprav je le malo ljudi pisalo pisma. Za sporocyila, ki jih je bilo treba kdaj poslati, so bile natisnjene dopisnice z dolgim seznamom fraz in precyrtal si tiste, ki niso ustrezale. Vsekakor pa sploh ni vedel za dekletovo ime, kaj syele za naslov. Koncyno se je odlocyil, da je sye najbolj varen kraj kantina. Cye bi jo lahko dobil samo pri mizi nekje v sredini sobe in ne preblizu telekrana ter z dovolj glasnim hrupom pogovorov naokrog -- cye bi vsi ti pogoji trajali recimo trideset sekund, bi bilo mogocye izmenjati nekaj besed. Teden dni zatem je bilo zyivljenje podobno nemirnim sanjam. Na- slednjega dne je ni bilo v kantino do takrat, ko je on zye odhajal, ker se je zye oglasil zyvizyg. Verjetno je bila prestavljena v drugo izmeno. Syla sta drug mimo drugega, ne da bi se pogledala. Dan zatem je bila v kantini ob obicyajnem cyasu, vendar v druzybi treh drugih deklet in tik pod telekranom. Potem se tri brezupne dni sploh ni prikazala. Ves njegov duh in telo sta bila prezyeta z neznosno obcyutljivostjo, z nekaksyno prozornostjo, da mu je vsak gib, vsak zvok, vsak dotik, vsaka beseda, ki jo je moral spregovoriti ali poslusyati, pomenila smrtno muko. Celo v spanju ni mogel popolnoma ubezyati pred njeno podobo. Dnevnika se v teh dneh ni pritaknil. Cye se je kam lahko resyil, se je mogel edino v delo, pri katerem je vcyasih za deset minut lahko pozabil nase. Niti najmanjsye- ga pojma ni imel, kaj se ji je zgodilo. Nikogar ni mogel vprasyati. Morda je izhlapela, morda ie naredila samomor, morda je bila premesycyena na drugi konec Oceanije -- in najhujsye od vsega, pa najverjetneje je bilo to, da si je preprosto premislila in sklenila, da se mu izogne. Naslednjega dne se je spet prikazala. Roke ni vecy nosila v zanki in okoli zapestja je imela nalepljen oblizy. Olajsyanje, da jo spet vidi, je bilo tako veliko, da se ni mogel upreti in jo je nekaj sekund nepremicyno gledal. Naslednjega dne se mu je skoraj posrecyilo govoriti z njo. Ko je prisyel v kantino, je sedela pri mizi, precej oddaljeni od stene, in je bila cyisto sama. Bilo je zgodaj in prostor sye ni bil poln. Vrsta se je pomikala vse dotlej, ko je bil Winston zye skoraj pri pultu, potem pa se je za dve minuti ustavila, ker se je nekdo spredaj pritozyeval, da ni dobil tablete saharina. Toda dekle je bilo sye vedno samo, ko si je Winston priskrbel pladenj in se napotil proti njeni mizi. Negotovo je syel proti njej in z ocymi iskal prostor pri kaksyni mizi za njo. Bila je morda tri metre oddaljena od njega. Potreboval bi le sye dve sekundi. Tedaj pa je neki glas za njim zaklical >>Smith!<< Delal se je, da ne slisyi. >>Smith!<< je glasneje ponovil glas. Nicy ni pomagalo. Obrnil se je. Svetlolas mlad mosyki z neumnim 83 obrazom, po imenu Wilsher, ki ga je komaj poznal, ga je z nasmehom vabil na prazen prostor pri svoji mizi. Ne bi bilo varno odkloniti. Brzy ko so ga prepoznali, se ni mogel usesti k miz z dekletom brez spremstva. To bi prevecy bodlo v ocyi. S prijateljskim nasmehom se je usedel. Neumni, svetlolasi obraz se je smejal vanj. Winston je imel privid, da mu ravno v sredo zabada cepin. Cyez nekaj minut je bila miza z dekletom zye zasedena. Toda gotovo je videla, da prihaja k njej, in morda bo razumela namig. Naslednji dan je poskrbel, da je prisyel prej. Seveda je bila spet pri skoraj isti mizi in spet sama. V vrsti pred njim je bil majhen, uren, hrosycyu podoben mosyki s ploskim obrazom in z majhnimi, sumnicyavimi ocymi. Ko se je Winston odvrnil od pulta s pladnjem v rokah, je opazil, da gre mali mozy naravnost proti dekletovi mizi. Njegovo upanje je sylo spet po vodi. Pri mizi malo dalje je bilo prosto mesto, ampak nekaj v mozyevi zunanjosti je namigovalo, da bo toliko pozoren do svojega udobja, da bo izbral najmanj zasedeno mizo. Z zledenelim srcem mu je Winston sledil. Bilo je brez pomena, cye je ne dobi same. V tem trenutku pa se je razlegel strasyen trusycy. Mali mozy je padel na vse sytiri, pladenj je odletel dalecy procy in potocyka juhe in kave sta stekla po tleh. Dvignil se je na noge in sovrazyno pogledal Winstona, ki ga je ocyitno imel na sumu, da ga je spotaknil. Pet sekund kasneje je Winston z razbijajocyim srcem sedel pri dekletovi mizi. Ni je pogledal. Razlozyil je pladenj in zacyel jesti. Nadvse vazyno je bi- lo, da spregovori takoj, sye preden kdo pride, toda znova se ga je polastil nenavaden strah. Teden dni je zye minilo, odkar se mu je prvicy priblizyala. Premislila si je, gotovo si je premislila. Nemogocye je bilo, da se ta zadeva uspesyno koncya, take stvari se v resnicynem zyivljenju ne dogajajo. Mogocye bi se sploh izognil pogovoru, ko bi tisti trenutek ne zagledal Amplefor- tha, pesnika s kosmatimi usyesi, kako se s pladnjem v rokah neodlocyno ozira po sobi in isycye, kam bi sedel. Na nejasen nacyin je Amplefortha vleklo k Winstonu in gotovo bi prisedel k njegovi mizi, ko bi ga zagledal. Ostala mu je morda le sye minuta za dejanje. Oba z dekletom sta brez premora jedla. Hrana pred njima je bila redka omaka, pravzaprav juha iz fizyola. Winston je spregovoril v tihem syepetu. Nihcye od njiju ni pogledal navzgor, brez prestanka sta nosila vodeno jed v usta in med zylicami izmenjala nekaj potrebnih besed s tihim, brezizraznim glasom. >>Kdaj odhajate z dela?<< 84 >>Ob osemnajstih trideset.<< >>Kje se lahko srecyava?<< >>Na Trgu zmage, blizu spomenika.<< >>Tam je polno telekranov.<< >>Nicy ne de, cye je veliko ljudi.<< >>Kaksyno znamenje?<< >>Ne. Ne priblizyajte se mi, dokler me ne vidite med mnozyico ljudi. In ne glejte me. Samo ostanite nekje v blizyini.<< >>Kdaj?<< >>Ob devetnajstih.<< >>Prav.<< Ampleforth ni zagledal Winstona in je prisedel k drugi mizi. Dekle je pojedlo kosilo in odsylo, medtem ko je Winston ostal, da bi pokadil cigareto. Nista vecy spregovorila in nista, kolikor je to mogocye, cye si dva cyloveka sedita nasproti pri isti mizi, gledala drug drugega. Winston je bil na Trgu zmage pred domenjeno uro. Postaval je okrog vznozyja ogromnega, izbrazdanega stebra, vrhu katerega je kip Velikega brata strmel na jug proti nebu, na katerem je premagal evrazijska letala (sye pred nekaj leti so bila ta letala eastazjska) v boju za Airstrip Ena. Na cesti pred njim je bil kip mozya na konju, ki je menda predstavljal Oliverja Cromwella. Pet minut cyez dolocyeno uro se dekle sye ni pojavilo. Winstona je spet zagrabil neznanski strah. Ne bo prisyla, premislila si je! Pocyasi je odsyel proti severnemu koncu trga in se bledo razveselil, ko je prepoznal cerkev Sv. Martina, katerega zvonovi, ko je sye imel zvonove, so peli, >>Dolzyan si mi tri novce<<. Potem je zagledal dekle, ki je stalo ob vznozyju spomenika in bralo ali se pretvarjalo, da bere plakat, ki se je spirali ovijal okoli stebra. Ni se ji bilo varno priblizyati vse dotlej, dokler se ne bi zbralo sye kaj ljudi. Okrog in okrog vznozyja so bili telekrani. A v tem trenutku sta se od nekod z leve razlegla kricyanje in ropot tezykih vo- zil. Nenadoma je bilo videti, da vsi bezyijo cyez trg. Dekle je hitro steklo okrog levov ob vznozyju spomenika in se pridruzyilo begu. Winston ji je sledil. Ko je tekel, je po neki zakricyani opazki sklepal, da gre mimo spre- vod evrazjskih ujetnikov. Velika mnozyica ljudi je zye zaprla juzyno stran trga. Winston, ki je bil v obicyajnih okolisycyinah tiste vrste cylovek, ki tezyi vedno k zunanjemu robu kakrsynegakoli vrvezya, se je prerival, suval in si utiral pot naravnost v srce mnozyice. Kmalu je bil le za dolzyino roke oddaljen od dekleta, a pot mu je zapiral velikanski mosyki in skoraj enako velikanska zyenska. verjetno njegova zyena; skupaj sta sestavljala skoraj nepremagljiv zid iz 85 mesa. Winston se je obrnil postrani in s silovitim sunkom mu je uspelo, da je zrinil ramena mednju. Za trenutek je cyutil, ko da se mu drobovje med dvema misyicyastima bokoma melje v kasyo, potem pa se je, lahno prepoten, prebil skozi. Bil je poleg dekleta. Stala sta z ramo ob rami in oba nepremicyno strmela predse. Dolg sprevod kamionov, na vsakem od njih je v kotih vzravnano stal vojak z olesenelim obrazom, se je pocyasi pomikal po ulici. Na kamionih so cyepeli, tesno stisnjeni drug k drugemu, majhni rumeni mozyje v razcapanih zelenkastih uniformah. Njihovi otozyni monogolski obrazi so grozljivo ravnodusyno strmeli cyez stranice kamionov. Vcyasih, kadar se je kamion stresel, je zazyvenketalo zyelezo: vsi ujetniki so imeli okove na nogah. Tovor za tovorom zyalostnih obrazov se je pomikal mimo. Winston je vedel, da so tu, vendar jih je videl le v presledkih. Dekletova rama in njena desna roka je bila vse do komolca stisnjena k njemu. Njeno lice je bilo skoraj dovolj blizu, da je lahko cyutil njegovo toploto. Takoj je zavarovala situacijo, kakor je to storila v kantini. Spregovorila je z enako brezizraznim glasom kot prej. komaj premikajocy ustnice, s slabotnim syepetom, ki ga je zlahka preglasil hrup glasov in ropotanje kamionov. >>Me slisyite?<< >>Da. << >>Lahko dobite v soboto popoldne prosto?<< >>Da. << >>Potem dobro poslusyajte. Zapomniti si morate tole: pojdite na Paddingtonsko postajo --<< S skoraj vojasyko natancynostjo, ki ga je presenetila, mu je zacyrtala pot, po kateri naj gre. Pol ure vozynje z zyeleznico; na postaji zavij na levo; dva kilometra po cesti; vrata, ki jim manjka zgornji zapah; pot preko polja; s travo zarasycyena pot; steza med grmovjem; z mahom zarasycyeno suho drevo. Govorila je, kot bi imela zemljevid v glavi. >>Si boste zapomnili vse to?<< je nazadnje zamrmrala. >>Da.<< >>Zavijte na levo, potem na desno in nato spet na levo. In na vratih manjka zgornji zapah.<< >>Da. Kdaj?<< >>Okrog petnajstih. Morda boste morali pocyakati. Jaz pridem tja po drugi poti. Ste prepricyani, da ste si vse zapomnili?<< 86 >>Da.<< >>Potem pojdite procy, kakor hitro morate.<< Tega mu ni bilo treba recyi. Toda ta trenutek se nista mogla izmotati iz mnozyice. Kamioni so sye vedno vozili mimo in ljudje so sye vedno nenasitno zijali. Na zacyetku j bilo slisyati nekaj sikanja in zyvizyganja, toda prihajalo je le od cylanov Partije iz mnozyice in ga je bilo kmalu konec. Prevladujocye cyustvo je bila zgolj radovednost. Tujci, bodisi iz Evrazije, bodisi iz Eastazije, so bili nekaksyne nenavadne zyivali. Cylovek jih dobesedno ni nikdar videl, razne kot ujetnike, in celo ujetnike samo za bezyen trenutek. Prav tako ni nihcye vedel, kaj se zgodi z njimi, razen pri tistih redkih, ki so jih pobesili kot vojne zlocyince, vsi drugi so kratko in malo izginili, verjetno v taborisycya za prisilno delo. Okrogle mongolske obraze so zdaj zamenjali bolj evropski, umazani, bradati in utrujeni. Iznad porasycyenih licynic so v Winstona gledale ocyi, vcyasih z nenavadno intenzivnostjo, in spet izginile dalje. Sprevod je syel h koncu. Na zadnjem kamionu je zagledal starejsyega mozya, cyigar obraz je bil gmota osivelih las in ki je vzravnano stal z zapestji, prekrizyanimi pred seboj, kot bi jih bil vajen imeti zvezane skupaj. Skoraj je bil zye cyas, da se Winston in dekle locyita. Toda v zadnjem hipu, ko ju je mnozyica sye vedno stiskala, je njena roka poiskala njegovo in jo bezyno stisnila. Ni sye moglo pretecyi deset sekund, pa se jima je vendar zdelo, da so njune roke zye dolgo sklenjene. Imel je cyas, da do potankosti proucyi njeno roko. Raziskal je dolge prste, oble nohte, od dela otrdelo dlan z vrsto otisycyancev, gladko meso pod zapestjem. Cyeprav jo je le otipal, bi jo na videz spoznal. V istem hipu se je domislil, da ne ve, kaksyne barve so njene ocyi. Verjetno so bile rjave, toda ljudje s temnimi lasmi imajo vcyasih tudi modre ocyi. Obrniti glavo in jo pogledati bi bilo nepojmljivo noro. S sklenjenima rokama, nevidna med gnecyo teles, sta nepremicyno zrla predse in namesto dekletovih ocyi so v Winstona iz gnezda las zyalostno strmele ocyi postarnega ujetnika. II Winston si je utiral pot po stezi, grahasto posuti s sencami in svetlobo, ter stopal v mlake zlata tam, kjer se je grmovje razdelilo. Pod drevesi na levi so bila tla prekrita z zvoncynicami. Zdelo se je, da zrak poljublja kozyo. Bil je drugi maj. Od nekod globoko iz srca gozda je prihajalo gruljenje divjih golobov. 87 Prisyel je malo prej, kot sta se domenila. Na poti ni imel nobenih tezyav in dekle je bilo tako ocyitno izkusyeno, da je bil manj preplasyen, kot bi bil sicer. Verjetno se je lahko zanesel, da je nasyla varen kraj. Na splosyno nisi mogel domnevati, da si na dezyeli varnejsyi kot v Londonu. Telekranov seveda ni bilo, toda vedno ti je grozila nevarnost skritih mikrofonov, s katerimi so lahko posneli in prepoznali glas. Poleg tega ni bilo lahko potovati sam, ne da bi zbujal pozornost. Za razdaljo manj od sto kilometrov nisi potreboval odobrenega potnega lista, toda vcyasih so okrog postaj postavale patrole in pregledovale papirje vsem cylanom Partije, ki so jih nasyle, ter postavljale mucyna vprasyanja. Vendar pa se ni pojavila nobena patrola in ko je odsyel s postaje, se je s prikritimi pogledi cyez rame prepricyal, da ga nihcye ne zasleduje. Vlak je bil zaradi poletnega vremena poln pocyitnisyko razpolozyene raje. Vagon z lesenimi klopmi, v katerem je potoval, je bil popolnoma nabit z eno samo velikansko druzyino, od brezzobe prababice do enomesecynega dojencyka; vsi ti so syli prezyivet popoldne s sorodniki na dezyeli in, kakor so odkrito pojasnili Winstonu, nabavit nekaj cyrnoborz janskega masla. Pot se je razsyirila in v minuti je prisyel do steze, o kateri mu je pravila, pravzaprav le steze za zyivino, ki se je vila med grmovjem. Ure ni imel, ampak ni sye moglo biti petna st. Pod nogami je bilo tako na gosto zvoncynic, da je bilo nemogocye ne stopati nanje. Pokleknil je in jih zacyel nabirati, deloma zato, da bi mu minil cyas, pa tudi zato, ker je nejasno cyutil, da bi dekletu rad podaril syopek rozy, ko se snideta. Nabral je velik syop in ravno vohal njihov nezyni, slabotni vonj, ko je zledenel od nekega zvoka za hrbtom, nedvomnega pokanja vejic pod nogami. Trgal je dalje zvoncynice. To je bilo sye najbolje. Lahko, da je bilo dekle, navsezadnje pa so ga morda zasledovali. Ozreti se bi pomenilo priznati krivdo. Odtrgal je eno in sye eno. Neka roka se mu je lahno spustila na rame. Pogledal je navzgor. Bilo je dekle. Zmajala je z glavo, ocyitno v opozorilo, da mora ostati tiho, potem pa razmaknila grmovje in jima po ozki stezi hitro utirala pot v gozd. Gotovo je po tej poti zye prej hodila, saj se je vajeno ogibala mocyvirnatih kotanj. Winston ji je sledil in sye vedno drzyal svoj syopek cvetja. Njegov prvi obcyutek je bilo olajsyanje, a ko je opazoval cyvrsto, vitko telo, ki je hodilo pred njim s sykrlatnim pasom, ravno dovolj stisnjenim, da je podcyrtaval oblino njenih bokov, ga je obsyel obcyutek lastne manjvrednosti. Sye zdaj se mu je zdelo popolnoma verjetno, da se bo obrnila, ga pogledala in nazadnje odsyla. Milina zraka 88 in zelenje listja sta ga plasyila. Zye na poti s postaje je majsko sonce v njem vzbudilo obcyutek, da je umazan in bledicyen, bitje zaprtih prostorov s sajastim londonskim prahom v znojnicah. Seglo mu je v misel, da ga doslej verjetno sye ni videla na prostem, pri polni dnevni svetlobi. Prisyla sta do podrtega drevesa, o katerem mu je pravila. Dekle ga je preskocyilo in razmaknilo grmovje, v katerem ni bilo videti prehoda. Ko ji je Winston sledil, je spoznal, da sta na naravni jasi, malem travnatem gricyku, obdanem z visokimi, mladimi drevesi, ki so ga popolnoma zapirali. Dekle se je ustavilo in obrnilo. >>Tu sva,<< je rekla. Gledal jo je na razdaljo nekaj korakov. In vendar ni imel toliko poguma, da bi se ji priblizyal. >>Na poti nisem hotela recyi nicyesar,<< je nadaljevala, >>za primer, da je kje skrit mikrofon. Ne verjamem, da je, a lahko bi bil. Vedno je mogocye, da te svinje prepoznajo tvoj glas. Tu sva na varnem.<< Sye vedno ni imel dovolj poguma, da bi se ji priblizyal. >>Tu sva na varnem?<< je neumno ponovil. >>Da. Poglej drevesa.<< Bili so majhni jeseni, ki so jih nekocy posekali, pa so pognali v gozd debel, od katerih ni bilo nobeno debelejsye od zapestja. >>Nicyesar dovolj velikega ni, da bi lahko skrilo mikrofon. Povrhu sem tu zye bila.<< Samo pogovarjala sta se. Posrecyilo se mu je, da se je primaknil blizye k njej. Stala je pred njim zelo vzravnana, z nasmehom na obrazu, ki je bil nekoliko ironicyen, kot bi se cyudila, zakaj se ne zgane. Zvoncynice so se mu usule iz rok. Zdelo se je, da so padle same od sebe. Prijel jo je za roko. >>Ali verjamesy,<< je dejal, >>da do tega trenutka nisem vedel, kaksyne barve so tvoje ocyi?<< Bile so rjave, je opazil, dokaj svetel odtenek rjavega s temnimi trepalnicami. >>Zdaj, ko vidisy, kaksyen sem v resnici, lahko sye vedno prenesesy pogled name?<< >>Da, zelo lahko.<< >>Devetintrideset let sem star. Imam zyeno, ki se je ne morem znebiti. Imam krcyne zyile. In pet umetnih zob.<< >>Ne bi mi moglo biti bolj vseeno,<< je odvrnila. Naslednji trenutek, tezyko bi bilo recyi na cyigavo pobudo, je bila v njegovih rokah. Na zacyetku ni cyutil nicy drugega kot cyisto nevero. Mlado telo je bilo prizyeto k njegovemu, temni lasje so bili ob njegovem obrazu in da! zye je obrnila obraz navzgor in poljubljal je polna rdecya usta. Ovila mu je roke okrog vratu, imenovala ga je dragi, mili, ljubljeni. Potegnil jo 89 je na tla, bila je popolnoma predana, lahko bi naredil, kar bi hotel z njo. Resnica pa je bila ta, da ni cyutil telesne zyelje, razen tiste po samem, dotiku. Vse, kar je cyutil, sta bila nevera in ponos. Bil je vesel tega, kar se je dogajalo, toda telesnega pozyelenja ni imel. Bilo je prekmalu, njena mladost in lepota sta ga preplasyili, prevecy je bil vajen zyiveti brez zyensk -- ni vedel za razlog. Dekle se je dvignilo in izvleklo zvoncynico z las. Sedla mu je nasproti in mu polozyila roko okoli pasu. >>Nicy ne de, dragi, ne mudi se nama. Celo popoldne imava. Kaj ni to imenitno skrivalisycye? Nasyla sem ga, ko sem se nekocy zgubila na skupinskem izletu. Cye bi kdorkoli prihajal, ga lahko slisyisy zye na sto metrov.<< >>Kako ti je ime?<< >>Julija. Zate vem. Winston -- Winston Smith.<< >>Kako si to ugotovila?<< >>Mislim, da sem boljsya v ugotavljanju raznih stvari kot ti, dragi. Povej mi, kaj si mislil o meni pred tistim dnem, ko sem ti dala listek?<< Nobene potrebe ni cyutil, da bi ji lagal. Bila je celo neke vrste ljubezenska zyrtev zacyeti s tem, da povesy najhujsye. >>Sye videti te nisem mogel,<< je rekel. >>Hotel sem te posiliti in potem umoriti. Pred dvema tednoma sem resno razmisyljal, da bi ti s kamnom razbil glavo. Cye res hocyesy vedeti, predstavljal sem si, da imasy nekaj opraviti z Miselno policijo.<< Dekle se je radostno zasmejalo, ocyitno je vzelo to kot priznanje za popolnost svojega pretvarjanja. >>Ne, ne z Miselno policijo. Tega menda nisi resno mislil?<< >>No, mogocye ne cyisto tega. Toda po tvojem splosynem videzu -- mogocye zato, ker si mlada in cyila in zdrava, saj razumesy -- sem sklepal, da mogocye --<< >>Mislil si, da sem dobra cylanica Partije. Cyista v besedah in dejanjih. Zastave, sprevodi, parole, igre, skupinski izleti -- vse te oslarije. In mislil si, da bi te, cye bi imela najmanjsyo prilozynost, naznanila kot miselnega zlocyinca in te dala ubiti?<< >>Ja, nekaj takega. Velika vecyina mladih deklet je takih, vesy.<< >>To je vse zaradi te preklete stvari,<< je rekla ter si odtrgala sykrlatni pas mladinske protispolne zveze in ga vrgla v grmovje. Potem, kot bi jo dotik pasu na nekaj spomnil, je segla v zyep kombinezona in privlekla ven majhno tablico cyokolade. Prelomila jo je na pol in en kos dala Winstonu. Sye preden ga je vzel, je po vonju vedel, da je zelo nenavadna cyokolada. Bila je temna in blesycyecya, zavita v srebrn papir. Cyokolada je bila navadno temno rjava zdrobljena stvar, ki je imela okus, kolikor se ga je pacy dalo opisati, po dimu zgorelih odpadkov. Toda nekocy je pokusil cyokolado, kot je bila ta, ki mu jo je dala. Ko jo je prvicy poduhal, je njen vonj zbudil v njem neki spomin, ki ga ni mogel dolocyiti, ki pa je bil silen in mucyen. >>Kje si to dobila?<< >>Cyrna borza,<< je brezbrizyno odvrnila. >>Pravzaprav sem tiste vrste dekle, ki se jo opazi. Dobra sem pri igrah. Bila sem vodnica pri Vohunih. Opravljam prostovoljno delo za Mladinsko protispolno zvezo, trikrat tedensko. Ure in ure prezyivljam pri teh njihovih prekletih kozlarijah po vsem Londonu. Vedno nosim en konec zastave v sprevodih. Zmeraj sem videti vesela in nikdar se nicyemur ne izognem. Zmeraj tuli z volkovi, pravim jaz. To je edini nacyin, da si varen.<< Prvi kosycyek cyokolade se je stopil na Winstonovem jeziku. Okus je bil cyudovit. Toda tisti spomin se je sye vedno gibal na robu njegove zavesti, nekaj, kar je mocyno obcyutil, pa ni mogel spraviti v dolocyeno obliko, kot predmet, ki ga vidisy s koticykom ocyi. Odrinil ga je v stran, zavedajocy se, da je to spomin na neko dejanje, ki bi ga rad unicyil, pa ni mogel. >>Zelo si sye mlada,<< je dejal. >>Deset ali petnajst let mlajsya od mene. Kaj si lahko videla privlacynega na mosykem, kot sem jaz?<< >>Bilo je nekaj na tvojem obrazu. Mislila sem, da bi poskusila. Spretna sem pri odkrivanju ljudi, ki niso pravi. Kakor hitro sem te zagledala, sem vedela, da si proti njim.<< Njim, je bilo videti, pomeni Partijo in predvsem Ozyjo partijo, o kateri je govorila z odkrito porogljivim sovrasytvom, ki je povzrocyilo v Winstonu obcyutek nelagodja, cyeprav je vedel, da sta tu varna, cye sta sploh kje lahko varna. Nekaj, kar ga je presenetilo na njej, je bila grobost njenega izrazyanja. Od cylanov Partije se je pricyakovalo, da ne kolnejo, in Winston sam je zelo redko klel, vsaj ne na glas. Julija pa je bila videti, kot da sploh ne more omeniti Partije, predvsem pa ne Ozyje partije, ne da bi uporabila besede, ki si jih videl s kredo napisane po zakotnih ulicah. Pa to mu ni bilo zoprno. To je bilo samo eno znamenje njenega upora proti Partiji in vsem njenim metodam in zdelo sem mu je nekako naravno in zdravo, kakor prhanje konja, ki povoha slabo seno. Zapustila sta jaso in se spet sprehajala skozi spreminjasto senco, objeta okrog pasu, kadar je bilo dovolj prostora, da sta lahko hodila vsytric. Opazil je, koliko mehkejsye je njeno telo zdaj, ko ni imela vecy pasu. Govorila nista 91 glasneje od syepeta. Zunaj jase je bolje hoditi tiho. Kmalu sta dospela na obronek gozdicya. Ustavila ga je. >>Ne hodi na plano. Lahko naju kdo opazuje. Na varnem sva, cye ostaneva za grmovjem.<< Stala sta v senci. Soncyna svetloba, ki je pronicala skoz nesytevilne liste, je bila na njunih obrazih sye vedno vrocya. Winston je pogledal polje na oni strani in dozyivel cyuden, pocyasen pretres prepoznanja. Poznal ga je na videz. Star, cyisto popasen pasynik, s stezo, ki tecye po njem in krtino tu pa tam. Ob pretrgani zyivi meji na nasproti strani so se v vetru komaj opazno majale veje brestov in njihovi listi so lahno trepetali kot prameni zyenskih las. Gotovo mora biti nekje blizu, a nedosegljiv ocyem, potok z zelenimi tolmuni, v katerih plavajo race. >>Kaj ni tu nekje blizu potok?<< je zasyepetal. >>Res je, potok je tu. Na robu drugega polja pravzaprav. V njem so kar velike ribe. Lahko jih opazujesy, kako lezyijo v tolmunih pod vrbami in migajo z repi.<< >>To je Zlata dezyela -- skoraj,<< je zamrmral. >>Zlata dezyela?<< >>Nicy, pravzaprav. Pokrajina, ki jo vcyasih vidim v sanjah.<< >>Poglej!<< je zasyepetala Julija. Drozg se je spustil na grm niti pet metrov dalecy, skoraj v visyini njunih obrazov. Mogocye ju ni videl. On je bil na soncu, onadva v senci. Razprostrl je krila,jih nato skrbno spet zlozyil, sklonil za trenutek glavo, kot bi soncu izkazal znamenje pokorsycyine, in nato se je zacyel iz njega izlivati pravi hudournik pesmi. V popoldanski tisyini je bila mocy njegovega glasu osupljiva. Winston in Julija sta se ocyarana objela. Glasba je tekla dalje in dalje, minuto za minuto, z osupljivimi variacijami, ne da bi se enkrat ponovila, skoraj tako, kot bi ptica namerno razkazovala svojo umetnisyko spretnost. Vcyasih je drozg za nekaj sekund prenehal, razprostrl in spet zlozyil krila, napihnil pikaste prsi in znova zapel. Winston ga je opazoval z nejasnim sposytovanjem. Za koga, zakaj je pel ta pticy? Noben tovarisy in noben tekmec ga ni opazoval. Kaj ga je prignalo, da je sedel na rob gozda in zlival svojo glasbo v prazno? Sprasyeval se je, cye ni navsezadnje nekje v blizyini le skrit mikrofon. Z Julijo sta govorila v zelo tihem syepetu in ne bi ujel tega, kar sta rekla, ujel pa bi drozga. Morda nekje na drugem koncu naprave kaksyen majhen, hrosycyu podoben cylovek zaverovano poslusya -- poslusya 92 tole. Toda postopoma mu je poplava glasbe pregnala vsa razmisyljanja iz glave. Kot bi bila neke vrste tekocyina, ki se je prelila cyezenj in se pomesala s soncyno lucyjo, ki se je pretakala skozi listje. Nehal je premisyljevati in je le sye cyutil. Pod gibom njegove roke je bil dekletov pas mehek in topel. Obrnil jo je naokrog, tako da sta stala s prsmi ob prsih; zdelo se je, ko da se njeno telo zliva z njegovim. Kamorkoli se je premaknila njegova roka, povsod se je upiralo toliko kot voda. Njune ustnice so se zdruzyile, bilo je popolnoma drugacye kot trdi poljubi, ki sta jih izmenjala poprej. Ko sta razmaknila obraza, sta oba spet globoko zavzdihnila, ptica se je preplasyila in prhutaje odletela. Winston je pritisnil na njeno uho. >>Zaaj,<< je zasyepetal. >>Ne tu,<< je zasyepetala. >>Pojdiva nazaj v skrivalisycye. Varneje je.<< Hitro, s pokljanjem vejic tu pa tam, sta stopala po poti nazaj na jaso. Ko sta bila spet znotraj kroga mladih dreves, se je obrnila in ga pogledala. Oba sta hitro dihala, toda v koticykih njenih ust se je spet pokazal nasmeh. Stala je in ga za hip gledala, potem pa potegnila zadrgo na kombinezonu. In res! bilo je skoraj tako kot v njegovih sanjah. Skoraj tako hitro, kot si je bil predstavljal, je strgala s sebe obleko in ko jo je vrgla procy, je to storila z isto cyudovito kretnjo, ki se je zdela, da zanikuje celotno civilizacijo. Njeno telo se je belo lesketalo v soncu. Toda ta hip ni gledal njenega telesa, njegove ocyi je priklenil njen pegasti obraz z drobnim, pogumnim nasmehom. Pokleknil je k njej in vzel njene roke v svoje. >>Si to zye kdaj prej pocyela?<< >>Seveda. Sto in stokrat -- no, mnogokrat.<< >>S cylani Partije?<< >>Ja. Vedno s cylani Partije.<< >>S cylani Ozyje partije?<< >>Ne, s temi svinjami pa zye ne. Toda veliko jih je, ki bi, cye bi imeli najmanjsyo prilozynost. Niso taki svetniki, kot se delajo.<< Njegovo srce je poskocyilo. Zye velikokrat je to pocyela. Zyelel si je, da bi bilo sto in stokrat, tisocykrat. Vse, karje disyalo po sprijenosti, ga je vedno napolnilo z divjim upanjem. Kdo ve? Morda je Partija pod povrsyjem gnila, njen kult vneme in samozatajevanja le lazy, ki zakriva sprijenost. Ko bi jih lahko vse okuzyil z gobavostjo ali sifi'lisom, kako rad bi to storil! Vse, kar sprija, slabi, spodkopava! Povlekel jo je navzdol, tako da sta klecyala z obrazom proti obrazu. >>Poslusyaj. Vecy mosykih kot si imela, bolj te ljubim. Razumesy to?<< >>Da, popolnoma.<< 93 >>Sovrazyim cyistost, sovrazyim dobroto. Ne maram, da je kjerkoli kaksyna cyednost. Rad bi, da bi bili vsi sprijeni do obisti.<< >>No, potem ti pa ustrezam, ljubi. Sprijena sem do obisti.<< >>Rada pocynesy to? Ne mislim le sebe, mislim stvar samo po sebi?<< >>Obozyujem jo.<< To je presegalo vse, kar je zyelel slisyati. Ne samo ljubezen do enega cyloveka, ampak zyivalski nagon, enostavno nedolocyljivo pozyelenje; to je sila, ki bo Partijo raztrgala na kose. Pritisnil jo je na travo, med padle zvoncynice. To pot ni bilo tezyko. Kmalu se je dviganje in padanje njunih prsi pomirilo, da sta dihala kot ponavadi, in z obcyutkom prijetne nemocyi sta padla vsaksebi. Zdelo se je, da je sonce postalo toplejsye. Oba sta bila zaspana. Segel je po odvrzyenem kombinezonu in ju z njim delno pokril. Skoraj pri pricyi sta zaspala in spala kaksyne pol ure. Winston se je zbudil prvi. Sedel je in opazoval pegasti obraz, ki je sye vedno mirno spal, naslonjen na dlan njene roke. Razen za usta bi ne mogel recyi, da je lepa. Pod ocymi je imela gubo ali dve, cye si jo od blizu pogledal. Kratki, temni lasje so bili nenavadno gosti in mehki. Prisylo mu je na misel, da sye vedno ne ve za njen priimek, niti kje zyivi. Mlado, cyvrsto telo, zdaj nemocyno v spanju, je v njem vzbudilo pomilujocye in zavetnisyko cyustvo. Toda tista neskrbna nezynost, ki jo je cyutil pod leskovjem, medtem ko je pel drozg, se ni povsem vrnila. Potegnil je kombinezon vstran in proucyeval njene gladke, bele roke. V starih cyasih, je mislil, je mosyki gledal deklisyko telo ter videl, da je pozyelenja vredno, in to je bil konec zgodbe. Toda zdaj nisi mogel obcyutiti ne cyiste ljubezni ne cyiste sle. Nobeno cyustvo ni bilo cyisto, kajti vse je bilo pomesyano s strahom in z mrzynjo. Njun objem je bil boj, vrhunec zmaga. Bil je udarec Partiji. Bil je politicyno dejanje. III >>Sem lahko prideva sye enkrat,<< je rekla Julija. >>Nasploh je varno isto skrivalisycye uporabiti dvakrat. Seveda pa ne v naslednjem mesecu ali dveh.<< Kakor hitro se je zbudila, se je njeno vedenje spremenilo. Postala je cyujecyna in poslovna, oblekla se je, si zapela sykrlatni pas in zacyela urejati nadrobnosti glede na pot domov. Zdelo se mu je naravno, da to prepusti 94 njej. Ocyitno je imela tisto prakticyno zvitost, ki je Winstonu manjkala, in zdelo se mu je tudi, da izcyrpno pozna londonsko okolico, kar si je pridobila na nesytetih skupinskih izletih. Pot, ki mu jo je dolocyila, je bila popolnoma drugacyna od tiste, po kateri je prisyel, in napotila ga je na drugo postajo. >>Nikdar se ne vracyaj domov po isti poti, kot si odsyel,<< mu je rekla, kot bi oznanjala neko vazyno splosyno nacyelo. Ona naj bi syla prva, Winston pa naj bi pocyakal pol ure, preden bi ji sledil. Povedala mu je za kraj, kjer se lahko cyez sytiri dni po delu snideta. To je bila neka ulica v eni od revnejsyih cyetrti, kjer je bil prosti trg, obicyajno poln ljudi in hrupa. Ona bo postavala okoli stojnic in se pretvarjala, da isycye vezalke ali sukanec. Cye bo sodila, da je zrak cyist, se bo useknila, ko se ji bo priblizyal; sicer pa naj gre mimo brez znamenja prepoznanja. Toda cye bosta imela vsaj nekaj srecye, bo sredi mnozyice varno govoriti kaksyne cyetrt ure in se domeniti za drugi sestanek. >>ln zdaj moram iti,<< je rekla, kakor hitro je obvladal vsa navodila. >>Ob devetnajstih trideset moram biti nazaj. Opraviti moram dve uri za Mladinsko protispolno zvezo, narediti neke letake ali nekaj takega. Ni to prekletstvo? Okrtacyi me, prosim. Imam kaj vejic v laseh? Si prepri- cyan, da ne? Potem pa na svidenje, ljubi, na svidenje!<< Vrgla se mu je v objem, ga skoraj divje poljubila, se hip zatem zrinila skozi grmovje in z le malo hrupa izginila v gozdu. Sye zdaj ni vedel za njeno ime ali naslov. Vendar je bilo to vseeno, kajti ni si bilo mocy zamisliti, da bi se kdaj lahko sestala kje pod streho ali izmenjala kakrsynokoli vrsto pismenega sporocyila. Zgodilo se je, da se nista nikdar vecy vrnila nazaj na gozdno jaso. V maju sta imela le sye enkrat prilozynost, da sta se lahko res ljubila. To je bilo v nekem drugem skrivalisycyu, ki ga je poznala Julija, v zvoniku porusyene cerkve na nekem skoraj zapusycyenem podrocyju, kamor je pred tridesetimi leti padla atomska bomba. Skrivalisycye je bilo dobro, kadar si bil enkrat tam, a priti do njega je bilo zelo nevarno. Sicer sta se lahko srecyavala le na ulicah, vsak vecyer na drugem kraju in nikdar za vecy kot pol ure. Navadno se je na cesti dalo nekako govoriti. Ko sta hodila po polnih ulicah, ne cyisto skupaj in ne da bi gledala drug drugega, sta vodila nenavaden razgovor v presledkih, ki je syvigal sem ter tja kot signali svetilnika, nenadoma otrpnil v molk ob blizyajocyi se partijski uniformi, se nato znova zacyel sredi stavka in se nenadoma pretrgal, ko sta se na dolocyenemu kraju locyila, pa se nato nadaljeval skoraj brez uvoda naslednjega dne. Julija je vzbujala vtis, da je cyisto vajena takega nacyina pogovora, ki ga je imenovala >>govorjenje na obroke<<. Enako presenet- 95 ljivo je bila izurjena v govorjenju brez premikanja ustnic. Le enkrat v skoraj mesecu dni se jima je posrecyilo poljubiti se. Molcye sta hodila po neki stranski ulici (Julija ni nikdar govorila, kadar nista bila na glavni ulici), ko je oglusyujocye zagrmelo, zemlja se je stresla in zrak potemnel in Winston se je znasyel na boku, potolcyen in prestrasyen. Nekje cyisto blizu je morala pasti bomba. Nenadoma se je zavedel, da je nekaj centimetrov od njega Julijin obraz, mrtvasyko bled, bel kot kreda. Celo njene ustnice so bile bele. Mrtva je! Stisnil jo je k sebi in se zavedel, da poljublja zyiv, topel obraz. Toda nekaj prahu mu je prisylo v usta. Njuna obraza sta bila na debelo pokrita z ometom. Bili so vecyeri, ko sta se sesyla, potem pa sta morala iti drug mimo drugega brez vsakega znamenja, ker je izza vogala ravnokar prisyla patrola ali pa jima je nad glavo krozyil helikopter. Tudi ko bi bilo manj nevarno, bi tezyko nasyla cyas za zmenek. Winstonov delavnik je obsegal syestdeset ur na teden, Julijin pa je bil sye daljsyi in njuni prosti dnevi so se menjavali po nujnosti dela ter se pogosto niso skladali. Sploh pa je Julija le redko imela kaksyen vecyer popolnoma prost. Presenetljivo veliko cyasa je prebila na raznih predavanjih in demonstracijah, pri razsyirjanju literature za Mladinsko protispolno zvezo, pripravljanju zastav za Teden sovrasytva, zbiranju denarja pri varcyevalnih kampanjah in podobnih dejavnostih. To je vredno delati, je rekla, to je kamuflazya. Cye se drzyisy malih pravil, lahko prelomisy velika. Celo Winstona je vzpodbu- dila, da je sye enega svojih vecyerov zastavil tako, da se je prijavil za izdelovanje municije, kar so prostovoljno delali gorecyi partijci. In tako je Winston en vecyer tedensko prezyivel v hromecyem dolgocyasju, stikajocy skupaj majhne kosce kovine, ki so bili verjetno deli bombnih vzyigal, v neznosno slabo razsvetljeni delavnici, kjer se je udarjanje kladiv mrko mesyalo z glasbo s telekranov. Ko sta se sestala v cerkvenem stolpu, sta napolnila vrzeli v svojih fragmentarnih pogovorih. Bilo je sijocye popoldne. Zrak v majhni kvadratni sobici nad zvonovi je bil vrocy in miren ter je mocyno zaudarjal po golobjih iztrebkih. Nekaj ur sta sedela in se pogovarjala na prasynih, nasmetenih tleh, zdaj pa zdaj pa je eden vstal in pogledal skozi strelne line ter se prepricyal, da nihcye ne prihaja. Julija je bila stara syestindvajset let. Zivela je v internatu skupaj s tridesetimi drugimi dekleti (>>Vedno v smradu po zyenskah! Kako sovrazyim zyenske!<< je mimogrede rekla.) in delala, kakor je uganil, pri 96 strojih za pisanje romanov na Oddelku za knjizyevnost. Uzyivala je v svojem delu, ki je bilo v tem, da je upravljala in poganjala mogocyen, a muhast elektronski stroj. Ni bila >>bistra<<, marvecy jo je veselilo rocyno delo in med stroji se je pocyutila doma. Lahko je opisala ves proces sestavljanja romanov, od splosyne direktive, ki jo je izdal Komite za planiranje, pa do koncyne obdelave Prepisovalne ekipe. Toda koncyni izdelekje ni zanimal. Rekla je, da >>ne bere posebno rada<<. Knjige so bile samo blago, ki ga je treba proizvajati, tako kot marmelado ali vezalke za cyevlje. Spominjala se ni nicyesar iz cyasa pred prvimi leti po letu syestdeset in edini cylovek, ki ga je poznala, da je cyesto govoril o cyasih pred Revolucijo, je bil stari ocye, kije izginil, ko je bila stara osem let. V syoli je bila kapetan hokejskega mosytva in je dve leti zapored osvojila pokal v telo vadbi. Bila je vodnica pri Vohunih in pomozyna sekretarka v Zvezi mladine, preden se je vkljucyila v Mladinsko protispolno zvezo. Vedno je dobivala odlicyne karakteristike. Bila je celo izbrana (zanesljivo znamenje dobrega glasu) za delo v Pornoseku, pododdelku Oddelka za knjizyevnost, ki je proizvajal ceneno pornografijo za razsyirjanje med rajo. Ljudje, ki so tam delali, so mu dali vzdevek Kvantasyka hisya, je pripomnila. Tam je ostala eno leto in pomagala pripravljati brosyure v zapecyatenih zavojih z naslovi kot Krepke zgadbe ali Nocy v deklisyki syoli, ki so jih med rajo skrivoma kupovali pod vtisom, da kupujejo nekaj ilegalnega. >>Kaksyne so te knjige?<< je radovedno vprasyal Winston. >>Oh, strasyansko umazane. V resnici so dolgocyasne. Imajo samo syest osnutkov, a jih malo razsyirijo. Jaz sem bila seveda samo pri kalejdosko- pih. Nikdar nisem bila v Prepisovalni ekipi. Nisem zadosti izobrazyena, dragi -- niti za to ne.<< Z zacyudenjem je izvedel, da so vsi usluzybenci v Pornoseku, razen dolocyenega vodstva, zyenske. Veljala je teorija, da se mosyki, pri katerih je spolni nagon tezye nadzorovati kot pri zyenskah, v vecyji nevarnosti, da se spridijo pri umazaniji, s katero imajo opraviti. >>Sye porocyenih zyensk ne marajo,<< je pristavila. >>Dekleta pa zmeraj veljajo za tako nedolzyne. No, tu je vsekakor ena, ki ni.<< Prvo ljubezensko dogodivsycyino je imela pri syestnajstih letih s cylanom Partije, ki jih je imel syestdeset in je kasneje, da bi se izognil aretaciji, naredil samomor. >>Pa tudi dobro delo,<< je rekla Julija. >>Sicer bi izvedeli za moje ime, ko bi bil priznal.<< Od takrat so bili sye razni drugi. Zyivljenje, kot ga je videla ona, je bilo cyisto preprosto. Ti se hocyesy dobro imeti; >>oni<<, kar pomeni Partija, pa hocyejo, da se nimasy dobro; torej prekrsyisy pravila, kot najbolje znasy. Zdelo se je, da zanjo to, da te hocye Partija 97 oropati uzyitkov, prav tako naravno, kakor da se jim ti zyelisy izmuzniti. Sovrazyila je Partijo in to izjavlja z najbolj surovimi besedami, toda iz tega ni izvajala nobene splosyne kritike. Razen tam, kjer se je dotikala njenega zasebnega zyivljenja, se za partijsko doktrino ni zanimala. Opazil je, da nikdar ne uporablja besed iz Novoreka, razen tistih, ki so presyle v vsakodnevno rabo. Nikdar ni slisyala za Bratovsycyino in nikakor ni hotela verjeti, da obstaja. Vsak organiziran upor proti Partiji, ki je bil obsojen na neuspeh, se ji je zdel neumnost. Najpametneje je bilo krsyiti pravila, pa vseeno ostati zyiv. Negotovo se je sprasyeval, koliko njej podobnih je morda med mlajsyo generacijo ljudi, ki so zrasli v svetu Revolucije, ki niso poznali nicyesar drugega in so sprejemali Partijo kot nekaj nespremenljivega, kakor nebo, ter se niso upirali njeni oblasti, pacy pa se je preprosto ogibali, tako kot se zajec izogiba psa. Nista razpravljala o mozynosti, da bi se porocyila. To je bilo prevecy nedosegljivo, da bi bilo vredno razmisyljanja. Ni si bilo mocy predstavljati komisije, ki bi kdaj privolila v tak zakon, tudi ko bi se Winston mogel kako odkrizyati Katarine, svoje zyene. Brezupno je bilo sye sanjariti o tem. >>Kaksyna je bila tvoja zyena?<< je vprasyala Julija. >>Bila je -- ali poznasy besedo iz Novoreka -- dobromiselna? To pomeni po naravi pravoveren, nezmozyen imeti slabo misel?<< >>Ne, te besede ne poznam, cyisto dobro pa poznam tako vrsto ljudi.<< Zacyel ji je praviti zgodbo svojega zakonskega zyivljenja, a za cyudo se je pokazalo, da vse pomembne stvari zye pozna. Opisala mu je, ko da bi sama videla ali obcyutila, kako je Katarinino telo otrpnilo, brzy ko se ga je dotaknil, pa nacyin, ko se je zdelo, da ga sye vedno odriva od sebe z vso mocyjo, celo ko so bile njene roke tesno ovite okoli njega. Z Julijo mu ni bilo tezyko govoriti o tem, sicer pa je Katarina zye davno tega prenehala biti bolecy spomin in je bila le sye nekaj neljubega v njegovem pomnenju. >>Vse bi sye lahko prenesel, ko bi ne bilo ene stvari,<< je rekel. Povedalji je o frigidni mali ceremoniji, v katero ga je prisilila Katarina vsak teden na isto nocy. >>Sovrazyila je to, a nicy bi je ne moglo ustaviti, da bi to prenehala pocyeti. Temu je pravila -- pa saj ne bosy nikoli uganila.<< >>Najina dolzynost Partiji,<< je nemudoma rekla Julija. >>Kako si to vedela?<< >>Hodila sem vendar v syolo, dragi. Pogovori o spolnosti enkrat tedensko za nadsyestnajstletne. Pa v Mladinskem gibanju. Vcepljajo ti to leta in leta. Upam si trditi, da v vecyini primerov deluje. Seveda pa ne 98 moresy nikdar zagotovo trditi. Ljudje so taki hinavci.<< Zacyela je razpredati predmet pogovora. Julija je vsako stvar dojemala v zvezi z lastno spolnostjo. Kakor hitro sta se dotaknila tega, je bila zmozyna velike pronicljivosti. V nasprotju z Winstonom je ona doumela notranji pomen partijskega seksualnega puritanizma. Ni sylo le zato, da je spolni nagon ustvarjal neki samosvoj svet, ki je bil nedosegljiv nadzorstvu Partije in ki ga je bilo zato, cye le mogocye, treba unicyiti. Pomembnejsya je bila spolna nezadosycyenost, ki je povzrocyala histerijo, ta paje bila zazyelena, saj jo je bilo mogocye preobliko vati v vojno mrzlico in obozyevanje voditeljev. Takole se je izrazila: >>Kadar imasy znekom ljubezensko razmerje, rabisy energijo, in po tistem se cyutisy srecynega in te vse prekleto malo briga. Oni ne morejo prenesti, da tako cyutisy. Oni hocyejo, da ves cyas pokasy od energije. Vse to korakanje gor in dol pa vzklikanje in mahanje z zastavami je kratko in malo skisana spolnost. Cye si notranje srecyen, zakaj neki bi te vznemirjal Veliki brat, pa Triletka in Dvominutno sovrasytvo in vse njihove druge preklete oslarije?<< To je res, je pomislil. Med cyistostjo in politicyno pravovernostjo je neposredna, intimna zveza. Kajti kako bi bilo mogocye strah, sovrasytvo in blazno vero, ki jo Partija potrebuje pri svojih cylanih, drzyati na pravi visyini, cye ne z zatiranjem nekaterih mogocynih nagonov, ki jih uporablja- jo kot gonilno silo? Spolni nagon je bil Partiji nevaren in obrnila ga je v svoj prid. Podobno ukano so izvajali pri roditeljskem nagonu. Druzyine ni bilo mogocye odpraviti in res, ljudi so vzpodbujali, naj imajo radi otro- ke skoraj po staroversko. Po drugi strani pa so otroke sistematicyno huj- skali zoper starsye in jih ucyili, naj vohunijo za njimi ter porocyajo o njiho- vih odklonih. Druzyina je tako postala podaljsyek Miselne policije. To je bila zvijacya, zaradi katere je bil vsakdo nocy in dan obdan z obvesycyevalci, ki so ga intimno poznali. Njegove misli so se takoj spet povrnile h Katarini. Katarina bi ga nedvomno naznanila Miselni policiji, ko bi slucyajno ne bila preneumna. da bi lahko odkrila nepravovernost njegovega prepricyanja. V resnici pa ga je ta hip spomnila nanjo dusyecya popoldanska vrocyina, ki mu je izvabljala znoj s cyela. Zacyel le praviti Juliji o necyem, kar se je zgodilo, ali bolje, se ni zgodilo nekega drugega poletnega popoldneva pred enajstimi leti. Bilo je tri ali sytiri mesece po njuni poroki. Zgubila sta se na skupinskem izletu nekje v Kentu. Samo za nekaj minut sta zaostala za drugimi, toda zavila sta na napacyno pot in kmalu ugotovila, da se 99 nepricyakovano koncyuje na robu kamnoloma. Breg je strmo padal deset ali dvanajst metrov, spodaj je bil gramoz. Nikogar ni bilo, da bi ga lahko vprasyal za pot. Kakor hitro sta spoznala, da sta se izgubila, je Katarina postala zelo nemirna. Da je bila le za trenutek stran od hrupne druzybe izletnikov, ji je vzbujalo obcyutek, da ne dela prav. Hotela je odhiteti nazaj po poti, po kateri sta prisyla in iskati v drugo smer. Toda tisti hip je Winston opazil nekaj syopov slakarja, ki je rastel v skalnih razpokah pod njima. En syop je bil dvobarven, sykrlatno in opekasto rdecy, ocyitno pa je rasel iz iste korenine. Nikoli sye ni videl nicyesar podobnega in zaklical je Katarini, naj pride pogledat. >>Glej, Katarina! Poglej tiste rozye! Tisti grmicyek spodaj, blizu dna. Vidisy, da je iz dveh razlicynih barv?<< Obrnila se je zye, da bi syla, pa se je za hip nekoliko cyemerno vrnila. Celo sklonila se je cyez rob skal, da bi videla, kam ji kazye. On je stal malo za njo in ji polozyil roko okoli pasu, da bi jo podprl. Tisti hip mu je prisylo na misel, kako popolnoma sama sta. Nikjer ni bilo cyloveka, noben list se ni zganil, niti ptica se ni prebudila. Na takem kraju je bila nevarnost, da je kje skrit mikrofon, zelo majhna in tudi cye bi bil mikrofon, bi ujel samo syume. Bila je najbolj vrocya in zaspana popoldanska ura. Sonce je sijalo nanju, znoj ga je sycyemel na obrazu. Nenadoma ga je preblisnila misel. . . >>Zakaj je nisi sunil?<< je rekla Julija. >>Jaz bi jo.<< >>Ja, ljuba, ti bi jo. Tudi jaz bi jo, ko bi bil isti cylovek kot sem danes. Ali pa bi -- nisem prepricyan.<< >>Ti je zyal, da je nisi?<< >>Ja. Pravzaprav mi je zyal, da je nisem.<< Sedela sta drug ob drugem na prasynih tleh. Povlekel jo je blizye k sebi. Njena glava mu je pocyivala na rami in prijetni vonj njenih las je pregnal vonj po golobjih iztrebkih. Zelo je mlada, je mislil, sye pricyakuje nekaj od zyivljenja, ne razume, da nicyesar ne resyisy, cye sunesy nadlezynega cyloveka cyez skale. >>Pravzaprav bi to ne spremenilo nicyesar,<< je rekel. >>Zakaj pa ti je potem zyal, da je nisi?<< >>Samo zato, ker imam raje gotovost kot negotovost. V tej igri, ki se jo gremo, ne moremo zmagati. Nekatere vrste poraza so pacy boljsye od drugih.<< Cyutil je, da je nepritrjujocye zganila z rameni. Vedno mu je oporekala, kadar je rekel kaj podobnega. Ni se strinjala, da je zakon narave tak, da 100 posameznik vedno podlezye. Nekako je vedela, da je sama obsojena na to, da jo bo Miselna policija slej ko prej ujela in ubila; toda z drugo polovico svojega razuma je verjela, da si je vendarle mogocye zgraditi skrivni svet, v katerem lahko zyivisy, kakor te je volja. Vse, kar potrebujesy, so srecya, premetenost in pogum. Ni razumela, da ni takih stvari, kot je srecya, da edina zmaga lezyi dalecy v prihodnosti, dolgo po tvoji smrti, da je od tistega trenutka dalje, ko napovesy vojno Partiji, najbolje, da mislisy nase le sye kot na mrlicya. >>Mrtva sva,<< je rekel. >>Nisva sye mrtva,<< je Julija prozaicyno dodala. >>Ne telesno. Syest mesecev, leto -- pet let mogocye. Bojim se smrti. Ti si mlada, zato se je verjetno bojisy sye bolj kot jaz. Nujno jo morava odlozyiti za tako dolgo, kot moreva. Toda to nicyesar ne spremeni. Dokler cylovek ostane cylovek, sta smrt in zyivljenje ista stvar.<< >>Oh, neumnosti! S kom bi raje spal, z mano ali okostnjakom? Mar ne uzyivasy, da zyivisy? Ne marasy obcyutka: to sem jaz, to je moja roka, to je moja noga, resnicyna sem, trdna sem, zyiva sem? Ne moresy tega?<< Obrnila se je naokrog in se s prsmi stisnila k njemu. Skozi kombinezon je lahko cyutil njene prsi, polne a trdne. Zdelo se je, da se iz njenega telesa prelivata mladost in zyivljenjska mocy v njegovo. >>Da, rad imam to.<< >>Potem pa nehaj govoriti o smrti. In zdaj poslusyaj, dragi, zmeniti se morava za naslednji sestanek. Lahko bi syla na jaso v gozdu. Dovolj dolgo sva jo pustila pocyivati. Toda tokrat morasy iti tja po drugacyrni poti. Vse sem si zye zamislila. Pojdi na vlak -- ampak, glej, narisala ti bom.<< In na svoj prakticyni nacyin je nastrgala skupaj nekaj prahu in z vejico iz golobjega gnezda zacyela risati na tla zemljevid. IV Winston se je razgledoval po zanemarjeni sobici nad trgovino gospoda Charringtona. Poleg okna je bila pripravljena postelja s strganimi odejami in z neprevlecyeno blazino. Starinska ura z dvanajsturno sytevilcynico je tiktakala na kaminskem napusycyu. V kotu na sklepni mizici je mehko sijal iz polteme stekleni obtezyilnik za papir, ki ga je kupil ob svojem zadnjem obisku. Na predpecyniku je bila obtolcyena plocyevinasta pecy na olje, posoda in dve skodelici, kar je oskrbel gospod Charrington. Winston je prizygal 101 gorilnik in pristavil posodo z vodo, da bi zavrela. Prinesel je poln zavitek kave Zmaga in nekaj tablet saharina. Urni kazalci so kazali sedem dvajset, v resnici je bilo devetnajst dvajset. Prisyla bo ob devetnajstih trideset. Norost, norost, je nenehno pravilo njegovo srce: zavestna, svojevolj- na, samomorilska norost! Izmed vseh zlocyinov, ki jih je lahko zagresyil cylan Partije, je bilo tega najmanj mogocye skriti. Pravzaprav mu je ta misel prvicy syinila v glavo ob pogledu na stekleni obtezyilnik, ki je odseval na povrsyini sklepne mizice. Kot je predvidel, gospod Charrington ni delal nobenih tezyav pri najemanju sobe. Bil je ocyitno vesel tistih nekaj dolarjev, ki mu jih bo prinesla. Ravno tako ni bil videti presenecyen ali ni postal zyaljivo radoveden, ko je postalo jasno, da Winston zyeli sobo zaradi ljubezenskega razmerja. Namesto tega je pogledal v daljavo in govoril na splosyno s tako rahlocyutnim izrazom, da je bilo videti, kakor da je postal deloma neviden. Zasebno zyivljenje, je rekel, je zelo dragocena stvar. Vsakdo si zyeli imeti kraj, kjer bi bil lahko vcyasih sam. In kadar taksyen kraj ima, zahteva zye obicyajna usluzynost, da vsakdo, ki zanj ve, obdrzyi to zase. Dodal je celo, in ko je to storil, je bilo videti, kot bi skoraj prenehal obstajati, da vodita v hisyo dva vhoda, eden od njiju skozi zadnje dvorisycye, ki drzyi na ulicyico. Pod oknom je nekdo pel. Winston je pokukal ven, varen v zavetju muslinastih zaves. Junijsko sonce je bilo sye visoko na nebu in spodaj na soncynem dvorisycyu je neka brezoblicyna zyenska, trdna kot normanski steber, z mesnatimi, rdecyimi rokami in zyakljevinastim predpasnikom, zavezanim okrog pasu, sytorkljala sem in tja med sykafom in vrvjo za perilo ter razobesyala vrsto kvadratnih belih recyi, ki jih je Winston prepoznal za plenice. Kadarkoli njena usta niso bila zamasyena s sycyipalkami, je prepevala z mogocynim globokim altom: Bilo je le brezupna domisylja, presyla je kot aprilski dan, toda pogled, besede, sanje je zbudila, ki so ukradli mi srce. Popevka je zadnjih nekaj tednov strasyila po Londonu. Bila je ena od tistih nesyteto podobnih pesmi, ki jih je za blagor raje izdajal pododdelek pri Oddelku za glasbo. Besedila teh pesmi so bila sestavljena brez 102 kakrsynekoli cylovesyke intervencije na napravi, znani kot verzifikator. Toda zyenska je pela tako ubrano, da se je strasyna neumnost spremenila v skoraj prijetno pesem. Lahko je slisyal zyenino petje pa drsanje njenih cyevljev po tlaku, kricyanje otrok na ulici in nekje dalecy slabotni hrup prometa, pa vendar se je zdela soba zaradi odsotnosti telekrana nenavadno tiha. Norost, norost, norost! je znova pomislil. Ni si bilo mocy zamisliti, da bi lahko sem hodila vecy kot nekaj tednov, ne da bi ju ujeli. Toda skusynjava, da bi imela skrivalisycye, ki bi bilo res samo nujno, nekje pod streho in pri roki, je bila prehuda za oba. Nekaj cyasa po tistem, ko sta obiskala cerkveni stolp, je bilo nemogocye urediti srecyanje. Sytevilo delovnih ur se je strahotno povecyalo zaradi priprav za Teden sovrasytva. Bil je sye vecy kot mesec dni dalecy, a neznanske in zapletene priprave, ki jih je naprtil, so vsakomur nalozyile sye izredno delo. Koncyno se jima je posrecyilo dobiti prosto popoldne na isti dan. Strinjala sta se, da gresta nazaj na gozdno jaso. En vecyer prej sta se mimogrede srecyala na ulici. Kot ponavadi je Winston Julijo komaj pogledal, ko sta syla v mnozyici drug proti drugemu, toda po bezynem pogledu, s katerim jo je osyinil, se mu je zdela bolj bleda kot obicyajno. >>Vse je propadlo,<< je zamrmrala, kakor hitro je presodila, da je varno govoriti. >>Jutri, mislim.<< >>Kaj?<< >>Jutrisynje popoldne. Ne morem priti.<< >>Zakaj ne?<< >>Oh, obicyajen razlog. Tokrat se je prezgodaj zacyelo.<< Za trenutek je bil divje jezen. V mesecu dni, kar jo je poznal, se je narava njegove zyelje po njej spremenila. Na zacyetku je bilo v njej le malo cyutnosti. Njun prvi ljubezenski stik je bil le dejanje volje. Toda od drugikrat naprej je bilo drugacye. Vonj njenih las, okus njenih ust, obcyutek njene kozye so kakor prodrli vanj ali pa v zrak okoli njega. Postala mu je telesna potreba, nekaj, cyesar si ni samo zyelel, temvecy obcyutil tudi kot svojo pravico. Ko je rekla, da ne more priti, je imel obcyutek, da ga goljufa. Toda tisti trenutek ju je mnozyica stisnila skupaj in njune roke so se slucyajno srecyale. Bezyno mu je stisnila konice prstov in zdelo se mu je, da mu to ne zbuja pozyelenja ampak ljubezen. Pomislil je, da mora biti, kadar zyivisy z zyensko, taksyno razocyaranje obicyajen, ponavljajocy se dogodek in nenadoma ga je prevzela globoka nezynost, kakrsyno do nje sye ni obcyutil. Zyelel si je, da bi bila zye deset let porocyena. Zyelel si je, da bi se sprehajal z njo po cesti tako kot zdaj, a odkrito in brez 103 strahu, klepetal o vsakdanjih stvareh in kupoval potrebne in nepotrebne stvari za gospodinjstvo. Predvsem pa si je zyelel, da bi imela prostor, kjer bi bila lahko sama skupaj, brez obcyutka, da je spolnost obvezna pri vsakem srecyanju. Pravzaprav ne tisti hip, temvecy syele enkrat naslednje- ga dne mu je prisylo na misel, da bi najel sobo pri gospodu Charringtonu. Ko je to omenil Juliji, se je z nepricyakovano pripravljenostjo strinjala. Oba sta vedela, da je to blaznost. Bilo je tako, kot bi namenoma stopala blizye k svojemu grobu. Ko jo je, sedecy na robu postelje, cyakal, je znova pomislil na kleti v Ministrstvu ljubezni. Cyudno, kako ti je ta vnaprej dolocyena strahota prihajala in odhajala iz zavesti. Tam je prezyala nate v prihodnosti, tik pred smrtjo tako gotovo, kot stoji 99 pred 100. Ni se ji bilo mogocye ogniti, mogocye pa jo je bilo odlozyiti, in vendar si je cylovek spet in spet zavestno, z dejanjem volje skrajsyal cyas, ko naj bi se to zgo- dilo. Tisti trenutek so se zaslisyali s stopnic hitri koraki. Julija je planila v sobo. Nosila je torbo za orodje iz grobega rjavega platna, tako, kakrsyno jo je vcyasih videl nositi sem in tja po Ministrstvn. Stopil je k njej, da bi jo objel, pa se muje precej hitro izvila, deloma zato, ker je sye vedno drzyala torbo. >>Pol sekunde,<< je rekla. >>Samo daj mi, da pokazyem, kaj sem prinesla. Si prinesel kaj tiste kave Zmaga? Sem si mislila, da bosy. Lahko jo vrzyesy procy, ker je ne bova rabila. Poglej sem.<< Spustila se je na kolena, odprla torbo in pometala ven nekaj izvijacyev in zaticynik, ki so napolnjevali njen vrhnji del. Spodaj je bilo nekaj cyednih papirnatih zavitkov. Prvi zavitek, ki ga je izrocyila Winstonu, so njegovi prsti obcyutili cyudno, a vendar nekoliko domacye. Bil je napolnjen z neko tezyko, pesku podobno stvarjo, ki se je vdajala, kjerkoli si se je dotaknil. >>Kaj ni to sladkor?<< je vprasyal. >>Pravi sladkor. Ne saharin, sladkor. In tu je hlebec kruha -- pravega belega kruha, ne nasye preklete pluzye -- in loncyek marmelade. In tu je konzerva mleka -- ampak poglej! Tu je nekaj, na kar sem res ponosna! Najprej moram malo odpreti vrecyko, ker --<< Toda ni ji bilo treba praviti, zakaj jo je odvila. Vonj je zye polnil sobo, bogat, vrocy vonj, ki se je zdel, ko da prihaja iz njegovega ranega otrosytva, s katerim pa se je srecyeval vcyasih tudi zdaj, kadar je priplaval iz prehoda, preden so se zaloputnila vrata, ali pa se skrivnostno razsyirjal po polni ulici, zadisyal za trenutek in se spet zgubil. 104 >>To je kava,<< je zamrmral, >>prava kava.<< >>To je kava za Ozyjo partijo. Cela kila je tu,<< je rekla. >>Kako pa se ti je posrecyilo priti do vseh teh stvari?<< >>Vse to je blago za Ozyjo partijo. Nicyesar ni, kar bi te svinje ne imele, nicyesar. Seveda pa natakarji in sluzyabniki in drugi ljudje kaj sunejo in -- glej, tudi majhen zavitek cyaja imam.<< Winston je pocyenil k njej. Odtrgal je vogal pri zavitku. >>To je pravi cyaj. Ne borovnicyevo listje.<< >>Zadnje cyase se je dobilo veliko cyaja. Zavzeli so Indijo ali kaj takega,<< je nedolocyno odvrnila. >>Ampak poslusyaj, dragi. Rada bi, da mi za tri minute obrnesy hrbet. Pojdi in sedi na drugo stran postelje. Ne hodi blizu okna. In ne obrni se, dokler ti ne recyem<<. Winston je raztreseno strmel skozi muslinaste zavese. Spodaj na dvorisycyu je zyenska z rdecyimi rokami sye vedno hodila sem in tja med sykafom in vrvjo. Vzela je sye dve sycyipalki iz ust in globoko obcyuteno zapela: Pravijo, da cyas vse rane celi, pravljo, da vse lahko pozabisy, a sye cyez leta solze in nasmehi mi mucyijo srce. Ocyitno je znala vso bedasto pesem na pamet. Njen glas je plaval navzgor obenem s sladkim poletnim zrakom, zelo zvocyen in obtezyen z nekaksyno srecyno melanholijo. Imel si obcyutek, da bi bila popolna srecy- na, cye bi bil junijski vecyer neskoncyen in zaloga perila neizcyrpna, da bi ostala tu tisocye let in obesyala plenice ter prepevala neumnosti. Prevzela ga je cyudna misel, da ni sye nikdar slisyal, da bi cylan Partije pel sam in spontano. Slisyati bi bilo celo nekoliko nepravoverno, kot nevarna ekscentricynost, kot bi govoril sam s seboj. Morda so ljudje le tedaj, ko so bili nekje cyisto na meji stradanja, imeli o cyem peti. >>Zdaj se lahko obrnesy,<< je rekla Julija. Obrnil se je in je za hip skoraj ni mogel prepoznati. Pravzaprav je pricyakoval, da jo bo zagledal golo. Pa ni bila gola. Preobrazba, ki se je izvrsyila, je bila veliko bolj osupljiva. Nasyminkala si je obraz. Gotovo se je mimogrede oglasila v kaksyni trgovini v cyetrti za rajo in si kupila ves komplet kozmeticynih pripomocykov. Njene ustnice so bile mocyno nasyminkane, lica pordecyena, nos napudran, celo pod ocymi je imela nekaj, kar jih je poudarjalo. Vse skupaj je bilo opravljeno zelo 105 nevesycye, a Winstonova merila v takih stvareh niso bila visoka. Sye nikdar prej ni videl ali si predstavljal partijke s syminko na obrazu. Napredek njene zunanjosti je bil osupljiv. Z nekaj barvnimi madezyi na pravih mestih je postala ne le veliko lepsya, ampak predvsem veliko bolj zyenska. Njeni kratki lasje in fantovski kombinezon so to sye poudarjali. Ko jo je objel, mu je napolnil nosnice vonj po umetnih vijolicah. Spomnil se je polteme v kletni kuhinji in votline zyenskih ust. Rabila je isti parfum, a to ni bilo vazyno. >>Tudi parfum!<< je rekel. >>Da, ljubi, tudi parfum. In vesy, kaj bom storila prihodnjicy? Preskrbela si bom nekje pravo zyensko obleko in jo nosila namesto teh prekletih hlacy. Nosila bom svilene nogavice in cyevlje z visokimi petami! V tej sobi bom zyenska ne partijski tovarisy!<< Odvrgla sta obleko in zlezla na velikansko posteljo. Bilo je prvicy, da se je vpricyo nje slekel do golega. Doslej ga je bilo prevecy sram bledega in suhega telesa s krcynimi zyilami, ki so mu izstopale na mecyih, in z brez- barvnim madezyem nad glezynjem. Rjuh ni bilo, a odeja, na kateri sta lezyala, je bila oguljena in gladka, velikost in prozynost postelje je oba presenetila. >>Gotovo je polna stenic, pa komu mar,<>Pol vode je povrelo,<< je rekla. >>Vstala bom in takoj skuhala kavo. 106 Sye eno uro imava. Kdaj ugasnejo lucyi pri vas?<< >>Ob triindvajsetih trideset.<< >>V internatu pa ob triindvajsetih. Toda vrniti se morasy prej, ker -- Hej! Zgini, mrcina umazana!<< Nenadoma se je v postelji obrnila, pograbila s tal cyevelj in ga zagnala v kot z istim fantovskim gibom roke, kot jo je videl vrecyi slovar v Goldsteina tistega jutra med Dvominutnim sovrasytvom. >>Kaj je bilo?<< je presenecyeno vprasyal. >>Podgana. Videla sem jo, ko je pomolila svoj svinjski smrcyek izza opazya. Tam spodaj je luknja. Pa sem jo krepko prestrasyila.<< >>Podgane!<< je zamrmral Winston. >>V tej sobi!<< >>Povsod so,<< je brezbrizyno rekla Julija, ko se je ulegla. >>Celo v kuhinji v internatu smo jih dobili. V nekaterih predelih Londona jih kar mrgoli. Si vedel, da napadajo otroke? Ja, res jih. V nekaterih teh ulicah si zyenske ne upajo pustiti otroka niti za dve minuti samega. To pocynejo tiste velikanske rjave. Najbolj ogabno pa je to, da zverine zmeraj --<< >>Nikar ne nadaljuj!<< je rekel Winston s tesno zaprtimi ocymi. >>Ljubi! Saj si cyisto prebledel. Kaj pa je? Ali ti je slabo od njih?<< >>Od vseh strahot sveta -- podgana!<< Stisnila se je k njemu in ovila okrog njega, kot bi ga hotela pomiriti s toploto svojega telesa. Ni takoj odprl ocyi. Za nekaj trenutkov je imel obcyutek, da spet dozyivlja moro, ki se muje spet in spet vracyala, odkar je bil na svetu. Vedno je bilo zelo podobno. Stal je pred zidom teme in na drugi strani je bilo nekaj neznosnega, nekaj prevecy posyastnega, da bi lahko gledal. V sanjah je bil najmocynejsyi obcyutek zmeraj obcyutek samoprevare, kajti v resnici je vedel, kaj je onstran zidu teme. S smrtnim naporom, kot bi si iztrgal kos lastnih mozyganov, bi tisto stvar lahko celo privlekel na dan. Zmeraj se je prebudil, ne da bi bil odkril, kaj da je, a nekako je bilo povezano s tistim, kar je pravila Julija, ko jo je prekinil. >>Zal mi je,<< je rekel. >>Nicy ni. Ne maram podgan, to je vse.<< >>Ne skrbi, dragi, ne bova imela teh umazanih mrcin tu notri. Zamasyila bom luknjo s kosom zyakljevine, preden greva. In ko prideva drugicy sem, bom prinesla nekaj malte in jo posyteno zadelala.<< Cyrni trenutek preplaha je bil zye na pol pozabljen. Ko je sedel na vzglavje, se je pocyutil nekoliko osramocyenega. Julija je vstala s postelje, potegnila nase kombinezon in pripravila kavo. Vonj, ki se je dvigal iz posode, je bil tako mocyan in vznemirljiv, da sta zaprla okno, da bi ga kdo zunaj ne zaznal in postal radoveden. Sye boljsya od okusa kave pa je bila svilnatost, ki ga ji je dajal sladkor, stvar, ki jo je Winston po 107 dolgoletnem uzyivanju saharina skoraj pozabil. Z eno roko v zyepu in s kosom kruha z marmelado v drugi je Julija pohajala po sobi, se brezbrizyno ozrla po knjizyni omari, pokazala najboljsyi nacyin, kako popravisy sklepno mizico, se zavalila v oguljeni naslonjacy, da bi ugotovila ali je udoben, in preucyevala absurdno uro z dvanajsturno sytevilcynico z nekaksyno smehljajocyo se prizanesljivostjo. Prinesla je stekleni obtezyilnik na posteljo da bi si ga ogledala pri boljsyi svetlobi. Vzel ji ga je iz rok, kot zmeraj ocyaran nad nezynim, dezyni kaplji podobnim videzom stekla. >>Kaj mislisy, da je to?<< je vprasyala Julija. >>Mislim, da ni nicy -- se pravi, mislim, da ni bilo nikoli namenjeno za uporabo. To imam rad pri tem. Je samo majhen drobec zgodovine, ki so ga pozabili spremeniti. Je sto let staro sporocyilo, ko bi ga kdo znal prebrati.<< >>Pa slika tamle cyez --<< je pokimala k litografiji na nasprotni steni, >>je ta stara sto let?<< >>Vecy. Dvesto let, bi rekel. Nemogocye je ugotoviti. Dandanes je nemogocye odkriti starost katerekoli stvari.<< Syla je tja, da bi jo pogledala. >>Tule je zverina pomolila ven nos,<< je rekla in brcnila opazy tik pod sliko. >>Kaksyen kraj je to? Nekje sem ga zye videla.<< >>Cerkev je ali je vsaj bila. Sv. Klementin Danski se je imenovala.<< Odlomek iz pesmi, ki mu jo je povedal gospod Charrington, se mu je vrinil v misli in dodal je na pol otozyno: >>Oranzye in limone, poje zvon pri Sv. Klementinu.<< Na njegovo zacyudenje je dopolnila verze: >>Dolzyan si mi tri novce, odpeva zvon pri Sv. Martinu. Kdaj mi jih bosy vrnil? pravi zvon pri Old Baileyu. --<< >>Ne morem se spomniti, kako gre dalje. Vsekakor pa vem, da se koncya Tukaj je svecya, da ti posveti spat, tu je sekira,da ti preseka vrat!<< Bilo je podobno obema polovicama gesla. Ampak sye en verz mora biti za zvonovi Old Baileya. Morda ga bo mogocye izkopati iz Charringto- novega spomina, cye bo primerno nadahnjen. >>Kdo te je to naucyil?<< je rekel. >> Moj stari ocye. Pravil mi je to pesem, ko sem bila majhna. Izhlapel je, ko mi je bilo osem let -- no, vsekakor je izginil. Zanima me, kaj je bila limona,<< je nedosledno pristavila. >>Pomarancye sem videla. Nekaksyen 108 okrogel oranzyen sadezy so, z debelo kozyo.<< >>Jaz se spominjam limon,<< je rekel Winston. >>V petdesetih letih so bile cyisto obicyajne. Bile so tako kisle, da te je skominalo, cye si jih samo poduhal.<< >>Stavim, da so za to sliko stenice,<< je rekla. >>Snela jo bom in jo enkrat posyteno ocyistila. Zdi se mi, da je zye skoraj cyas, da greva. Moram si zmiti tole syminko. Kako zoprno! Potem bom sye tebi ocyistila rdecyilo z obraza. << Winston sye nekaj minut ni vstal. V sobi se je mracyilo. Obrnil se je proti svetlobi in lezye strmel v stekleno kroglo. Neizcyrpno zanimiv ni bil tisti kosycyek korale, ampak sama notranjost stekla. Taka globina je bila v njem, pa vendar je bilo skoraj tako prozorno kot zrak. Kot bi bila povrsyina stekla nebesni svod, ki obdaja drobni svet s celotno atmosfero. Imel je obcyutek, da lahko prodre vanj in da je pravzaprav v njem, skupaj z mahagonijevo posteljo in sklepno mizico in uro in litografijo in samo stekleno kroglo. Krogla je bila soba, in korala je bilo Julijino in njegovo zyivljenje, pritrjeno v nekaksyno vecynost v srcu kristala. V Syme je izginil. Prisylo je jutro, ko ga ni bilo na delo. Nekaj lahkomiselnih ljudi je komentiralo njegovo odsotnost. Drugega dne ga ni nihcye vecy omenil. Tretjega dne je Winston odsyel v vezyo Oddelka za dokumentaci- jo, da bi pogledal na oglasno desko. Na enem od obvestil je bil natisnjen seznam cylanov Syahovskega odbora, katerega cylan je bil Syme. Videti je bil prav tak kot kdaj prej -- nicy ni bilo precyrtano -- a za eno ime je bil krajsyi. Bilo je dovolj. Syme je prenehal biti, nikoli ga ni bilo. Bila je huda pripeka. V blodnjaku Ministrstva so umetno hlajene sobe brez oken obdrzyale normalno temperaturo; zunaj pa je tlak zygal v noge in smrad v podzemski zyeleznici je bil ob konicah strasyen. Priprave za Teden sovrasytva so bile v polnem razmahu in vsi sytabi v Ministrstvih so delali cyez delovni cyas. Sprevodi, mitingi, vojasyke parade, predavanja, razstave modelov iz voska, filmske predstave, telekranovi programi, vse to je bilo treba organizirati, postaviti je bilo treba odre, narediti slike, skovati parole, napisati pesmi, razsyiriti govorice, ponarediti fotografije. Julijina skupina na oddelku za knjizyevnost je prenehala delati knjige ter se zagnala v serijo zlobnih pamfletov. Winston je kot dodatek k svojemu rednemu delu prebil vsak dan dolge ure pri pregledovanju starih izdaj 109 Cyasnika ter spreminjal in olepsyeval porocyila, ki bodo citirana v govorih. Kasno ponocyi, ko so se mnozyice hrupne raje klatile po cestah, je imelo mesto nenavadno mrzlicyen videz. Bombe so padale pogosteje kot kdaj prej in vcyasih so se v daljavi razlegale strahotne eksplozije, ki jih ni znal nihcye pojasniti in o katerih so krozyile divje govorice. Nova melodija, ki naj bi bila vodilna pesem Tedna sovrasytva (Pesem sovrasytva se je imenovala), je bila zye zlozyena in na telekranih so jo vrteli v neskoncynost. Imela je divji, lajajocy ritem, ki ga ni bilo mogocye oznacyiti kot glasbo, ampak je bolj spominjal na udarjanje bobna. Kadar jo je tulilo na stotine glasov ob topotanju korakajocyih nog, je bila posyastna. Raja jo je vz jubila in na polnocynih cestah je tekmovala s sye vedno popularno >>Bila je le brezupna domisyljija<<. Parsonsova otroka sta jo nevzdrzyno igrala ob vsaki dnevni ali nocyni uri na glavnik in kos toaletnega papirja. Winstonovi vecyeri so bili bolj natrpani kot kdaj. Cyeta prostovoljcev, ki jo je organiziral Parsons, je pripravljala ulico za Teden sovrasytva, syivala zastave, slikala plakate, postavljala drogove za zastave na strehah in obesyala cyez cesto zyice za razobesyanje praporov, kar je bilo nevarno delo. Parsons se je bahal, da bo samo blok Zmaga razobesil sytiristo metrov blaga za zastave. Bil je v svojem elementu in srecyen kot sykrjancyek. Vrocyina in rocyno delo sta mu celo dala opravicyilo, da se je zvecyer zatekel h kratkim hlacyam in odpeti srajci. Bil je povsod hkrati, porival je, vlekel, syival, zabijal, improviziral, spodbujal vsakogar s tovarisykim prigovarjanjem in oddajal iz vsake pore svojega telesa neizcyrpno zalogo predirljivo zaudarjajocyega znoja. Nenadoma se je po vsem Londonu pojavil nov plakat. Ni imel napisa, temvecy je predstavljal samo orjasyko, tri ali sytiri metre visoko postavo evrazijskega vojaka, ki je korakal z brezizraznim mongolskim obrazom in velikanskimi sykornji, ob boku pa mu je sytrlela strojnica. S kateregakoli kota si pogledal plakat, strojnicyno zyrelo, povecyano zaradi perspektivicyne skrajsyave, je vedno merilo naravnost vate. Obesili so ga na vsako prosto mesto na vsaki steni, da je po sytevilu celo prekosil portrete Velikega brata. Rajo, ki je bila obicyajno brezbrizyna do vojne, je za nekaj cyasa zajela blaznost domoljublja. Kot bi soglasyale s splosynim vzdusyjem, so bombe pobile vecy ljudi kot ponavadi. Ena je padla na polno kinodvorano v Stepneyu in pokopala pod rusyevinami nekaj sto zyrtev. Celotno prebivalstvo v soseski se je zbralo v dolg, raztegnjen pogrebni sprevod, ki se je vlekel ure in ure in je bil pravzaprav razjarjen 110 miting. Druga bomba je padla na prazno zemljisycye, ki je sluzyilo za igrisycye in nekaj ducatov otrok je raztrgalo na kosce. Bile so nadaljne besne demonstracije, Goldsteinove podobe so sezyigali, stotine kopij plakatov evrazjskega vojaka so odtrgali in dodali k plamenom, veliko trgovin pa je bilo v nemirih pozyganih. Potem se je razsyirila govorica, da bombe dirigirajo vohuni z brezzyicynimi valovi in nekemu staremu paru, ki je bil osumljen, da je tujega rodu, so zazygali hisyo in oba sta umrla zaradi zadusyitve. V sobi nad Charringtonovo trgovino sta Julija in Winston, kadar sta lahko prisyla tja, lezyala drug ob drugem na odgrnjeni postelji pod odprtim oknom, gola zavoljo hladu. Podgana se ni vecy vrnila, a stenice so se v vrocyini gnusno razmnozyile. Toda to se jima ni zdelo pomembno. Soba je bila raj, pa naj je bila umazana ali cyista. Kakor hitro sta prisyla, sta vse posula s poprom, kupljenim na cyrni borzi, strgala s sebe obleko, se ljubila s prepotenimi telesi, potem zaspala in se prebudili ter ugotovila, da se stenice zbirajo in pripravljajo za mnozyicyni protinapad. Sytirikrat, petkrat, syestkrat -- sedemkrat sta se sesyla v juniju. Winston je opustil navado, da ob katerikoli uri pije gin. Zdelo se mu je. da je potreba po njem presyla. Zredil se je, krcyni tvor se je zacelil in pustil za seboj le rjav madezy na kozyi nad glezynjem, napadi kasylja zgodaj zjutraj so prenehali. Potek zyivljenja je nehal biti neznosen, nicy vecy ga ni imelo, da bi se pacyil telekranu ali na ves glas tulil kletvice. Zdaj, ko sta imela vamo skrivaliscye, se mu niti ni vecy zdelo muka, da se lahko srecyujeta le poredkoma in vsakokrat le za nekaj ur. Pomembno je bilo edino, da soba nad starinarno je. Vedeti, da je sye tam, nedotaknjena, je bilo sko- raj toliko kot biti v njej. Soba je bila svet, zyep preteklosti, kjer se lahko sprehajajo izumrle zyivali. Charrington, je mislil, je neka druga izumrla zyival. Navadno se je na poti navzgor ustavil in nekaj minut govoril z njim. Zdelo se je, da starec poredko ali nikoli ne odhaja ven, poleg tega pa, da skoraj nima strank. Zyivel je kot duh med malo, temno trgovino in sye manjsyo kuhinjo zadaj, kjer si je pripravljal hrano in v kateri je bil, poleg drugih stvari, neverjetno star gramofon z velikansko trombo. Videti je bil vesel, da ima prilozynost govoriti. Medtem ko je taval med nicyvredno robo, je z dolgim nosom, debelimi ocyali, upognjeni- mi rameni in zyametnim suknjicyem vedno vzbujal nejasen videz, da je bolj zbiratelj kot trgovec. Z nekaksynim zbledelim navdusyenjem je jemal v roke ta ali oni drobec ropotije -- porcelanast cyep za steklenico, barvast pokrov polomljene tobacyne doze, cenen medaljon s pramenom las nekega davno mrtvega otroka -- ne da bi kdaj prosil Winstona, naj kaj 111 kupi, temvecy je samo zyelel, naj obcyuduje. Govoriti z njim je bilo, kot bi poslusyal cingljanje izrabljene glasbene skrinjice. Iz kotov svojega spominaje privlekel sye nekaj odlomkov pozabljenih pesmi. Ena je bila o sytiriindvajsetih kosih, druga o kravi z zavitim rogom, tretja o smrti uboge tasycyice. >>Prisylo mi je na misel, da vas mogocye zanima,<< je navadno rekel z rotecyim drobnim nasmesykom, kadar je povedal nov odlomek. A nikdar se ni mogel spomniti vecy kot le nekaj vrstic iste pesmi. Oba sta vedela -- in v nekem pogledu sta se tega zmeraj zavedala -- da to, kar se zdaj dogaja, ne more trajati dolgo. Bili so cyasi, ko se jima je dejstvo, da jima grozi smrt, zdelo tako otipljivo kot postelja, na kateri sta lezyala, in objela sta se z nekaksyno obupano cyutnostjo, kakor prekleta dusya, ki se oklene sye poslednjega kosycyka uzyitka le pet minut prej, ko bo odbila ura. Bili pa so tudi cyasi, ko ne le, da sta se vdajala slepilu, da sta varna, ampak tudi, da bo to trajalo. Cyutila sta, da se jima ne more nicy hudega zgoditi, dokler ostaneta v tej sobi. Priti tja je bilo tezyko in nevarno, soba sama pa je bila zatocyisycye. Bilo je ko tistikrat, ko je Winston strmel v srce krogle z obcyutkom, da bi bilo mogocye priti v notranjost tega steklenega sveta in da bi bilo, ko bi bil enkrat znotraj, cyas mogocye ustaviti. Cyesto sta se predajala sanjarjenju o begu. Njuna srecya bo trajala neskoncyno in nadaljevala bosta svoje naklepe, tako kot zdaj, ves preostali cyas svojega zyivljenja. Ali pa bo Katarina umrla in z zvitim manevriranjem se bo Winstonu in Juliji posrecyilo porocyiti se. Ali pa bosta skupaj naredila samomor. Ali pa bosta izginila, se spremenila do nespoznavnosti, se naucyila govoriti z naglasom raje, dobila delo v tovarni in neodkrito prezyivela zyivljenje v zakotni ulici. Vedela sta, da je vse to nesmisel. V resnicynosti pobegov ni bilo. Celo edinega izvedljive ga nacyrta, samomora, nista nameravala izvrsyiti. Prebijati se iz dneva v dan, iz tedna v teden, tkati zyivljenje, ki nima prihodnosti, se jima je zdelo kot nepremagljiv nagon, tako kot tudi pljucya vedno znova vdihnejo, dokler je sye na voljo zrak. Vcyasih sta govorila tudi o tem, da bi se udelezyila aktivnega upora zoper Partijo, vendar nista imela pojma, kako storiti prvi korak. Tudi cye je bila pravljicyna Bratovsycyina resnicynost, je sye vedno ostajala tezyava, kako najti pot do nje. Povedal ji je o cyudni zaupnosti, ki vlada, oziroma sezdi, da vlada, med njim in O'Brienom in o nagibu, ki ga vcyasih obcyuti, da bi kratko in malo stopil k O'Brienu, naznanil, da je sovrazynik Partije 112 in ga prosil za pomocy. Zacyudo se ji to ni dozdevalo noro neprevidno. Ljudi je navadno sodila po videzu in zdelo se ji je naravno, da Winston verjame v O'Brienovo zanesljivost na podlagi enega samega prebliska ocyi. Sye vecy, zdelo se ji je samo po sebi umevno, da vsakdo ali skoraj vsakdo na tihem sovrazyi Partijo in da bi vsakdo prekrsyil pravila, cye bi menil, da je to varno. Ni pa hotela verjeti, da je kje syiroka, organizirana opozicija ali da bi lahko obstajala. Zgodbe o Goldsteinu in njegovi podtalni vojski, je rekla, so le kup neumnosti, ki si jih je izmislila Partija v svojo korist, in moral si se pretvarjati, da vanje verjamesy. Nesytetokrat je na partijskih srecyanjih in spontanih demonstracijah na ves glas zahtevala, naj usmrtijo ljudi, katerih imen ni sye nikdar slisyala in v katerih domnevne zlocyine ni niti najmanj verjela. Kadar so potekalejavne sodne obravnave, je sodelovala pri tistih oddelkih Zveze mladine, ki so od jutra do nocyi obkrozyali sodisycye in v presledkih vzklikali >>Smrt izdajalcem!<< Med Dvominutnim sovrasytvom je v kricyanju psovk na Goldsteina vedno prekasyala vse druge. In vendar je imela le nejasno predstavo o tem, kdo da je Goldstein in kaksyne nauke domnevno zastopa. Odrasla je po Revoluciji in je bila premlada, da bi se spominjala ideolosykih bojev v petdesetih in syestdesetih letih. Taka stvar, kot je neodvisno politicyno gibanje, je bila zunaj njene predstavljivosti; v vsakem primeru pa je bila Partija nepremagljiva. Vedno bo obstajala in vedno bo ista. Proti njej se lahko borisy le s skrito nepokorsycyino ali pa, v skrajnem primeru, s posameznimi nasilnimi dejanji, recimo da nekoga ubijesy ali pa nekaj pozyenesy v zrak. Po svoje je bila veliko bolj bistrovidna kot Winston in veliko manj dovzetna za partijsko propagando. Nekocy, ko je slucyajno v neki zvezi omenil vojno proti Evraziji, ga je osupnila, ko je po nakljucyju rekla, da po njeni sodbi te vojne ni. Bombe, ki so dnevno padale na London, verjetno izstreljuje sama vlada Oceanije, da bi >>drzyala ljudi v strahu<<. Ta misel njemu dobesedno nikdar ni padla na pamet. Ravno tako je v njem vzbudlia nekaksyno zavist, ko mu je povedala, da se med Dvominutnim sovrasytvom z veliko tezyavo zadrzyuje, da ne prasne v smeh. Vendar pa je dvomila o naukih Partije samo takrat, kadar so se nekako tikali njenega lastnega zyivljenja. Velikokrat je bila pripravljena sprejeti uradno mitologijo preprosto zato, ker se ji razlika med resnico in lazyjo ni zdela pomembna. Verjela je na primer, ker so se tako ucyili v syoli, da je Partija izumila letala. (V njegovih syolskih letih, se je spominjal Winston, je bil samo helikopter tisti, za katerega je Partija trdila, da ga je izumila; ducat let kasneje, ko je Julija hodila v syolo, je bilo to zye letalo; sye eno 113 generacijo, pa bodo to trdili tudi za parni stroj). In ko ji je povedal, da so letala obstajala, sye preden se je on rodil, in zye dolgo pred Revolucijo, se ji je ta podatek zdel popolnoma nezanimiv. Sicer pa, ali je sploh vazyno, kdo je izumil letala? Veliko bolj ga je osupnilo, ko je ugotovil, da se ne spominja, da je bila Oceanija sye pred sytirimi leti v vojni z Eastazijo in v miru z Evrazijo. Res, da je na vso vojno gledala kot na prevaro, toda ocyitno sploh ni opazila, da se je ime sovrazynika spremenilo. >>Mislila sem, da smo bili zmeraj v vojni z Evrazijo,<< je medlo rekla. To ga je nekoliko prestrasyilo. Letnica, ko so iznasyli letalo, je bila veliko pred njenim rojstvom, preokret v vojni pa je bil syele pred sytirimi leti, dolgo potem, ko je bila zye odrasla. Kaksyne cyetrt ure se je pricykal z njo o tem. Na koncu se mu je posrecyilo, da ji je ozyivil spomin, dokler se ni megleno spomnila, da je bila nekocy Eastazija in ne Evrazija sovrazynik. Toda rezultat se ji je sye vedno zdel nepomemben. >>Pa kaj potem?<>Zmeraj je ena prekleta vojna za drugo, vsi pa itak vemo, da so vsa porocyila lazy.<< Vcyasih ji je pravil o Oddelku za dokumentacijo in o nesramnih ponaredkih, ki jih tam opravlja. Videti je bilo, da se ob takih stvareh ne zgrozi. Ni cyutila prepada, ki se ji odpira pod nogami ob misli, da lazyi postajajo resnica. Povedal ji je zgodbo o Jonesu, Aaronsonu in Rutherfordu ter o dragocenem kosycyku papirja, ki ga je nekocy drzyal v rokah. Nanjo to ni napravilo vtisa. Sprva pravzaprav sploh ni doumela pomena zgodbe. >>So bili to tvoji prijatelji?<< je vprasyala. >>Ne, nikoli jih nisem poznal. Bili so cylani Ozyje partije. Poleg tega so bili veliko starejsyi od mene. Pripadli so starim cyasom pred Revolucijo. Komaj na videz sem jih poznal.<< >>ln kaj te torej pri tem skrbi? Ljudi vendar stalno pobijajo, ne?<< Skusyalji je razlozyiti. >>To je bil izjemen primer. Ni sylo le za to, da je bil nekdo ubit. Kaj ne razumesy, da je bila preteklost, zacyensyi od vcyeraj, pravzaprav ukinjena? Cye je kje prezyivela, je le v nekaj trdnih predmetih, na katerih ni besed, kakor ta kos stekla tu. Zye mi ne vemo nicyesar o revoluciji in o letih pred njo. Vsak dokument je bil unicyen ali ponarejen, vsaka knjiga znova napisana, vsaka slika znova naslikana, vsak kip in stavba in ulica preimenovana, vsak datum spremenjen. In ta proces se nadaljuje iz dneva v dan, minuta za minuto. Zgodovina se je ustavila. Nicy ne obstoja vecy, razen neskoncyne sedanjosti, v kateri ima Partija 114 zmeraj prav. Vem seveda, da je preteklost ponarejena, ampak nikdar mi ne bo mogocye to dokazati, niti za tiste stvari, ki sem jih jaz sam ponaredil. Potem ko je stvar opravljena, ne ostane noben dokaz vecy. Edini dokaz je v moji lastni zavesti in z nikakrsyno gotovostjo ne vem, ali sye s kom drugim delim svoje spomine. V vsem zyivljenju sem samo tistikrat imel dejanski, stvarni dokaz po dogodku -- leta po njem.<< >>In kaksyno korist si imel od tega?<< >>Nobene, ker sem ga nekaj minut kasneje odvrgel. Ampak cye bi se to zgodilo danes, bi ga obdrzyal.<< >>No, jaz ga ne bi!<< je rekla Julija. >>Cyisto sem pripravljena tvegati, a samo za nekaj vrednega, ne pa za kosycyke starega cyasnika. Kaj pa bi lahko naredil z njim, tudi cye bi ga obdrzyal?<< >>Verjetno ne veliko. Ampak bil je dokaz. Lahko bi zasejal nekaj dvomov tu pa tam, cye bi se ga upal komu pokazati. Ne predstavljam si, da lahko za svojega zyivljenja kaj spremenimo. Lahko pa si predstavljam majhne kali odpora, ki poganjajo tu in tam -- majhne skupine ljudi, ki se povezujejo in se postopoma krepijo ter celo zapusycyajo za seboj nekaj sledi, tako da bo nova generacija lahko nadaljevala, kjer bomo mi prenehali.<< >>Ne zanima me prihodnja generacija, ljubi. Tisto, kar me zanima, sva midva.<< >>Ti si upornica samo od pasu navzdol,<< ji je rekel. To se ji je zdelo izredno duhovito in vzradosycyeno ga je objela. Zapletenosti partijske doktrine je niso niti najmanj zanimale. Kadarkoli je zacyel govoriti o nacyelih Angsoca, o dvomisyljenju, spremen- ljivosti preteklosti in zanikanju objektivne stvarnosti ter uporabljati besede iz Novoreka, se je zacyela dolgocyasiti, zmedla se je in rekla, da takim stvarem ni nikoli posvecyala pozornosti. Cylovek ve, da je vse skupaj neumnost, zakaj bi ga torej skrbelo? Vedela je, kdaj vzklikati in kdaj zyvizygati, to pa je vse, kar potrebujesy. Cye je sye naprej govoril o takih zadevah, je imela zoprno navado, da je zaspala. Sodila je med ljudi, ki lahko zaspijo ob katerikoli uri in v kateremkoli polozyaju. V pogovorih z njo je spoznal, kako lahko je kazati videz pravovernosti, cye nimasy pojma, kaj pravovernost sploh pomeni. Po svoje je bil partijski svetovni nazor najbolje zasidran pri ljudeh, ki ga sploh niso bili zmozyni razumeti. Lahko jih je bilo pripraviti do tega, da so sprejeli najbolj ocyitna nasilstva nad stvarnostjo, ker niso nikdar popolnoma dojeli velicyine tega, kar se je od njih zahtevalo, in se niso dovolj zanimali za javne dogodke, da bi opazili, kaj se dogaja. Ker jim je manjkalo razumevanja, so ostali umsko 115 zdravi. Kratko in malo vse so pozyrli, in kar so pozyrli, jim ni sykodilo, saj ni v njih pustilo nobene usedline, tako kot koruzno zrno, ki neprebavlje- no pride skoz pticyje telo. VI Naposled se je zgodilo. Pricyakovano sporocyilo je prisylo. Zdelo se mu je, da je vse zyivljenje cyakal na to. Syel je po dolgem hodniku v Ministrstvu in je bil skoraj na tistem mestu, kjer mu je Julija spustila v roke listicy, ko se je zavedel, da nekdo, ki je vecyji od njega, hodi tik za njim. Cylovek, kdorkoli je zye bil, je nalahno zakasyljal, ocyitno za uvod k pogovoru. Winston se je sunkoma ustavil in se obrnil. Bil je O'Brien. Slednjicy sta si stala nasproti in zdelo se mu je, da ne cyuti drugega kot zyeljo po tem, da bi zbezyal. Srce mu je divje udarjalo. Ne bi mogel govoriti. O'Bnen pa je seveda syel mirno dalje ter za trenutek prijateljsko polozyil roko na Winstonovo ramo, tako da sta hodila vsytric. Zacyel je govoriti s tisto posebno, resnobno vljudnostjo, zaradi katere se je razlikoval od vecyine cylanov Ozyje partije. >>Upal sem, da se mi bo ponudila prilozynost govoriti z vami,<< je rekel. >>Zadnjicy sem bral enega vasyih cylankov v Novoreku v Cyasniku. Cye se ne motim, se znanstveno zanimate za Novorek?<< Winstonu se je povrnilo nekaj prisebnosti. >>Komajda znanstveno,<< je rekel. >>Sem samo amater. To ni moje podrocyje. Nikoli nisem imel nobenega opravka pri dejanskem sestavljanju jezika.<< >>A napisali ste ga zelo izbrano,<< je rekel O'Brien. >>To ni samo moja sodba. Nedavno sem govoril z nekim vasyim pritajeljem, ki je gotovo izvedenec. Njegovo ime mi je ta trenutek usylo iz spomina.<< Winstonovo srce se je bolecye stisnilo. To nedvomno ni bilo nicy drugega kot opozorilo na Syma. A Syme ni bil samo mrtev, bil je ukinjen, neoseba. Kakrsynakoli omemba, ki bi se nanasyala nanj, bi bila smrtno nevarna. O'Brienova opazka je bila ocyitno znamenje, syifra. S tem da je zagresyil majhen prestopek miselnega zlocyina, je oba spremenil v sokrivca. Nadaljevala sta pocyasni sprehod po hodniku, tedaj pa je O'Brien obstal. S cyudno prijateljskim izrazom, ki te je razorozyil in mu ga je vedno uspelo polozyiti v svojo kretnjo, si je popravil ocyala na nosu. 116 Potem je nadaljeval: >>Pravzaprav sem hotel recyi, da ste v svojem cylanku uporabili dve besedi, ki sta postali odvecy. Ampak to syele pred kratkim. Ste zye videli deseto izdajo slovarja Novoreka?<< >>Ne,<< je rekel Winston. >>Na Oddelku za dokumentacijo uporablja- mo sye vedno deveto.<< >>Deseta izdaja se ne bo pojavila sye nekaj mesecev, se mi zdi. Toda nekaj vnaprejsynjih izvodov zye krozyi. Enega imam jaz. Morda bi vas zanimalo, ko bi si ga ogledali?<< >>Zelo rad,<< je rekel Winston, ki je spoznal, kam to meri. >>Nekatera nova odkritja so zelo zanimiva. Redukcija sytevila glagolov -- to je stvar, ki bi vas gotovo pritegnila, se mi zdi. Cyakajte,naj vam posyljem koga s slovarjem? Ampak bojim se, da na take stvari vedno pozabim. Morda bi, kadarkoli vam bi pacy ustrezalo, prisyli ponj k meni domov? Pocyakajte. Naj vam dam naslov.<< Stala sta pod telekranom. Nekoliko raztreseno se je O'Brien potipal po dveh zyepih in nato izvlekel majhen, v usnje vezan notes in zlat tintni svincynik. Tik pod telekranom, v taki drzyi, da je tisti, ki je opazoval na drugem koncu naprave, lahko prebral, kaj pisye, je nacyecykal naslov, iztrgal list in ga izrocyil Winstonu. >>Ponavadi sem zvecyer doma<< je rekel. >>Cye ne, vam bo slovar izrocyil moj sluzyabnik.<< Odsyel je in pustil Winstona s kosom papirja v roki, ki ga to pot ni bilo treba skriti. Kljub temu si je skrbno zapomnil, kaj pisye na njem in gaje nekaj ur kasneje vrgel v spominsko odprtino skupaj s kupom drugih papirjev. Govorila sta najvecy nekaj minut. Pripetljaj je lahko imel samo en pomen. Bil je zasnovan kot pot, po kateri je Winston izvedel za O'Brienov naslov. To je bilo potrebno, kajti cye nisi naravnost vprasyal, ni bilo mogocye odkriti, kje kdo zyivi. Nikakrsynih imenikov ni bilo. >>Cye bi me kdaj zyeleli videti, tu me lahko najdete,<< mu je bil rekel O'Brien. Morda bo nekje v slovarju skrito sporocyilo. Eno pa je bilo gotovo. Zarota, o kateri je sanjal, obstaja in dosegel je njen zunanji rob. Vedel je, da se bo slej ko prej odzval O'Brienovemu pozvu. Morda jutri, morda po dolgem odlogu -- ni vedel. To, kar se je dogajalo, je bila le posledica razvoja, ki se je zacyel pred leti. Prvi korak je bila skrita, nehotena misel; drugi korak je bil dnevnik. Premaknil se je od misli k besedam in zdaj od besed k dejanjem. Zadnji korak pa bo tisto, kar se bo zgodilo v Ministrstvu ljubezni. Sprejemal je to. Konec je zajet v zacyetku. 117 Bilo pa je grozljivo, ali bolj natancyno, bilo je kot slutnja smrti, kot bi bil malo manj zyiv. Celo medtem, ko je govoril z O'Brienom, ko je tonil vanj smisel besed, se je njegovega telesa polasycyal morecy, grozljiv obcyutek. Cyutil je, kot da stopa v vlago groba in nicy mu zato ni bilo bolje, ker je zye od nekdaj vedel, da grob je in da cyaka nanj. VII Winston se je zbudil z ocymi, polnimi solz. Julija se je zaspano prekotalila k njemu in zamrmrala nekaj, kar bi lahko bilo >>Kaj pa je?<< >>Sanjal sem,<< je rekel pa takoj umolknil. Bilo je prevecy zapleteno, da bi lahko spravil v besede. Sanje same in spomin, povezan z njimi, so priplavali v njegove misli nekaj trenutkov po prebujenju. Legel je vznak z zaprtimi ocymi, sye vedno potopljen v atmosfero sanj. Bile so razsezyne, jasne sanje, v katerih se je zdelo, da se je razgrnilo pred njim vse njegovo zyivljenje kot pokrajina na poletni vecyer po dezyju. Vse se je zgodilo znotraj steklenega obtezyilnika za papir, a povrsyina stekla je bila svod neba in znotraj kupole je bilo vse napolnjeno z jasno, mehko svetlobo, v kateri je bilo mocy videti v neskoncyno daljavo. Sanje so zajemale tudi -- pravzaprav je bilo v tem njihovo bistvo -- kretnjo, ki jo je napravila njegova mati in ki jo je trideset let kasneje ponovila Zyidinja, ki jo je videl v filmskem tedniku, ko je skusyala zasycyititi decyka pred kroglami, preden ju je helikopter strgal na kosce. >>Ali vesy,<< je rekel, >>da sem do tega trenutka mislil, da sem umoril svojo mamo?<< >>Zakaj si jo umoril?<< je na pol v spanju rekla Julija. >>Nisem je umoril. Telesno ne.<< V sanjah se je spomnil svojega zadnjega pogleda na mater in v nekaj trenutkih prebujanja se mu je povrnil kup drobnih pripetljajev, ki so ga obkrozyali. Bil je spomin, ki ga je moral pred mnogimi leti namerno izriniti iz svoje zavesti. Ni natanko vedel za datum, vendar mu ni moglo biti manj kot deset, mogocye dvanajst let, ko se je tisto zgodilo. Ocye je izginil nekaj pred tem; koliko prej, se ni spominjal. Bolje se je spominjal divjih, nemirnih okolisycyin tistega cyasa: obcyasnih panik ob zracynih napadih in skrivanja po postajah podzemske zyeleznice, kupov kamenja povsod, nerazumljivih razglasov, nabitih po ulicynih vogalih, 118 tolp mladoletnikov v srajcah iste barve, ogromnih vrst pred pekarnami, obcyasnega regljanja strojnic v daljavi -- predvsem pa dejstva, da ni bilo nikoli dovolj jesti. Spomnil se je dolgih popoldnevov, ki jih je z drugimi fanti prebil pri kraji po smetnjakih in kupih odpadkov, pobirajocy rebra zeljnih listov, krompirjeve olupke, vcyasih celo kosce stare kruhove skorje, s katerih so skrbno ostrgali pepel; pa tudi v cyakanju na mimo vozecye kamione, ki so potovali po dolocyeni progi in so zanje vedeli, da prevazyajo zyivinsko krmo in s katerih so, kadar so se stresli na zaplatah slabih cest, padli vcyasih kosi oljnatih pogacyic. Ko je ocye izginil, mati ni pokazala posebnega presenecyenja ali hude zyalosti, a nenadoma se je cyisto spremenila. Videti je bilo, da je popolnoma otopela. Celo Winstonu je bilo ocyitno, da cyaka na nekaj, za kar je vedela, da se mora zgoditi. Delala je vse, kar je bilo treba -- kuhala, prala, krpala, postiljala, pometala tla, brisala prah s kamina -- vedno zelo pocyasi in brez vsakega odvecynega giba, kot umetna lutka, ki se premika sama od sebe. Zdelo se je, kot bi se njeno veliko, postavno telo povrnilo v molk. Ure in ure je skoraj negibno posedala na postelji, pestujocy njegovo sestrico, drobnega, bolehnega, zelo tihega otroka dveh ali treh let, z obrazom, ki je bil zaradi shujsyanosti videti opicyji. Kdaj pa kdaj je vzela v roke Winstona in ga stisnila za dolgo k sebi, ne da bi kaj rekla. Kljub svoji mladosti in sebicynosti se je zavedal, da je to nekako povezano s tisto nikdar omenjeno stvarjo, ki se bo zgodila. Spomnil se je sobe, kjer so zyiveli; temne, zatohle sobe, ki jo je na pol zasedala postelja z belim pregrinjalom. Na predpecyniku sta bila plinski gorilnik in polica, kjer so shranjevali hrano, zunaj na stopnisycyu pa rjav loncyen lijak za skupno uporabo vecy sob. Spomnil se je postavnega materinega telesa, ki se sklanja nad plinski gorilnik, da bi nekaj premesyala v posodi. Predvsem pa se je spominjal svoje nenehne lakote in divjih, umazanih bojev ob cyasu obedov. Sitno je spet in spet sprasyeval mater, zakaj ni dovolj hrane, kricyal je in jo hrulil (spominjal se je celo zvena svojega glasu, ki se je zacyenjal prezgodaj lomiti in se je vcyasih nenavadno zvisyal), ali pa je skusyal s cmeravo pateticynimi opazkami dobiti vecy, kot je bil njegov delezy. Zdelo se ji je samo po sebi umevno, da mora on, >>fant<<, dobiti najvecyji obrok; a naj mu je sye toliko dajala, vedno je zahteval sye vecy. Pri vsakem obedu ga je prosila, naj ne bo sebicyen in naj se spomni, da je njegova sestrica bolna in da tudi potrebuje hrano, a bilo je zaman. Besno je tulil, kadar je nehala zajemati, skusyal ji je iztrgati posodo in zylico iz rok, grabil je kosycyke s sestrinega krozynika. Vedel je, da zaradi tega obe stradata, a ni si mogel pomagati; cyutil je celo, 119 da ima pravico do tega, kakor da ga opravicyuje glasno zahtevajocya lakota v njegovem trebuhu. Med obedi pa je, cye mati ni bila na strazyi, stalno izmikal iz revne zaloge hrane na polici. Nekega dne je bilo razglasyeno, da dobijo obrok cyokolade. Takega razglasa ni bilo zye vecy tednov ali mesecev. Cyisto jasno se je spominjal tistega dragocenega majhnega kosycyka cyokolade. Plosycyica za tri uncye (v tistih cyasih so govorili sye o uncyah) je bila za vse tri. Jasno je bilo, da jo je treba razdeliti na tri enake dele. Nenadoma, kot bi poslusyal nekoga drugega, se je Winston slisyal , da z glasnim, globokim glasom zahteva, da mora dobiti cel kos. Mati mu je rekla, naj ne bo pozyresyen. Prisylo je do dolgega, sitnega prepira, ki se je vlekel in vlekel, s kricyanjem, jokanjem, solzami, svarili, barantanjem. Sestrica, ki se je z obema rokama oklepala matere, natanko tako kot opicyji mladicyek, ga je gledala cyez njeno ramo z velikimi ocymi. Nazadnje je mati odlomila tri cyetrtine cyokolade in jo dala Winstonu, ostalo cyetrtino pa njegovi sestrici. Deklica jo je vzela in jo topo gledala, verjetno ne vedocy, kaj je. Winston je stal in jo za hip opazoval. Potem pa je z nenadnim hitrim skokom iztrgal kosycyek cyokolade iz sestrine roke in zbezyal proti vratom. >>Winston, Winston!<< je mati klicala za njim. >>Pridi nazaj! Vrni sestri njeno cyokolado!<< Ustavil se je, a vrnil se ni. Materine zaskrbljene ocyi so nepremicyno zrle v njegov obraz. Celo takrat je mislila na tisto stvar, on ni vedel, kaj je tisto, ki se ima kmalu zgoditi. Njegova sestra, zavedajocy se, da so jo necyesa oropali,je slabotno zajokala. Matije ovila roko okoli otroka in si pritisnila njegov obraz k prsim. Nekaj v tej kretnji mu je reklo, da sestra umira. Obrnil se je in zbezyal po stopnicah, s cyokolado, ki je postajala lepljiva v njegovih rokah. Matere ni videl nikdar vecy. Potem ko je pogoltnil cyokolado, ga je bilo nekoliko sram samega sebe in vecy ur je postaval po cestah, dokler ga ni lakota prignala domov. Ko se je vrnil, je njegova mati zye izginila. To je v tistem cyasu zye zacyelo postajati normalno. Nicy ni izginilo iz sobe razen matere in sestre. Vzeli nista nobene obleke, sye materinega plasycya ne. Vse do tega dne ni z gotovostjo vedel, ali je mati mrtva. Cyisto mogocye je bilo, da so jo poslali le v taborisycye za prisilno delo. Kar zadeva sestro, so jo morda poslali, tako kot samega Winstona, v kaksyno kolonijo za brezdomne otroke (imenovale so se Poboljsyevalni centri), ki so zrasle kot posledica drzyavljanske vojne; ali pa so jo morda poslali v prisilno 120 taborisycye skupaj z materjo, ali pa so jo preprosto nekje pustili, da umre. Sanje so bile v njegovi zavesti sye vedno zelo zyve, posebej sye objemajocya, zasycyitnisyka kretnja roke, v kateri, se mu je zdelo, je zajet ves njihov pomen. Misli so se mu povrnile k drugim sanjam pred dvema mesecema. Natanko tako, kot je sedela mati na umazani belo pogrnjeni postelji, z otrokom, ki se je oklepa, je sedela v potapljajocyi se ladji, globoko pod njim, tonila globlje z vsako minuto, pa se sye vedno ozirala navzgor k njemu skozi temnecyo vodo. Povedal je Juliji zgodbo o materinem izginotju. Ne da bi odprla oci, se je prevalila in se namestila udobneje. >>Zdi se mi, da si bil v tistih cyasih surova majhna svinja,<< je nejasno rekla. >>Vsi otroci so svinje.<< >>Zye, ampak pravi smisel zgodbe -- << Po njenem dihanju je bilo ocyitno, da bo spet zaspala. Rad bi bil nadaljeval pogovor o materi. Sodecy po tem, cyesar se je spominjal o njej, se mu ni zdelo, da bi bila nenavadna zyenska ali celo inteligentna; in vendar je imela v sebi neke vrste plemenitost, nekaksyno cyistost, preprosto zato, ker so bila merila, po katerih se je ravnala, njena lastna merila. Njena cyustva so bila njena in ni jih bilo mocy spremeniti od zunaj. Ne bi ji bilo prisylo na misel, da je neko dejanje, ki je brez ucyinka, zato tudi zye brez pomena. Cye si nekoga ljubil, si ga ljubil in ko mu nisi imel dati nicyesar vecy, si mu sye vedno dajal ljubezen. Ko je posyel zadnji kos cyokolade, je mati stisnila otroka v narocyje. To je bilo brez koristi, nicye- sar ni spremenilo, ni prineslo vecy cyokolade, ni odvrnilo otrokove in nje- ne smrti, toda zdelo se ji je naravno, da to stori. Begunka v cyolnu je ravno tako zakrila otroka z rokami, ki ga niso nicy bolj varovale pred kroglami kot list papirja. Tista strasyna stvar, ki jo je storila Partija, je bila v tem, da te je prepricyala, da sami nagibi in cyustva nimajo nobene cene, hkrati pa te oropala mocyi nad materialnim svetom. Ko te je drzyala v svojih rokah, ni bilo dobesedno prav nicy vazyno, kaj si cyutil ali ne cyutil, kaj si naredil ali ne naredil. Karkoli zye si storil, izginil si, in ne o tebi ne o tvojih dejanjih ni bilo vecy niti glasu do cyistega so te pometli iz toka zgodovine. In vendar bi se ljudem pred komaj dvema generacijama to ne zdelo nadvse pomembno, kajti niso se trudili spremeniti zgodovine. Ostali so zvesti zasebnim vdanostim, ki niso bile vprasyljive. Pomembni so bili odnosi med posamezniki, pa popolnoma nebogljena kretnja, objem, solza, beseda umirajocyemu cyloveku, to je lahko imelo vrednost samo po sebi. Raja, mu je nenadoma prisylo na misel, je ostala v tem stanju. Niso bili vdani ne Partiji ne domovini ne ideji, bili so vdani drug 121 drugemu. Prvikrat v zyivljenju ni prezral raje ali mislil nanjo kot na neko inertno silo, ki bo nekega dne vzklila v zyivljenje in regenerirala svet. Raja je ostala cylovesyka. Oni niso znotraj otrdeli. Obdrzyali so prvinska cyustva, ki se jih je moral on sam z zavestnim prizadevanjem znova naucyiti. In ko je razmisyljal o tem, se je brez ocyitne povezave spomnil, kako je pred nekaj tedni videl lezyati na tlaku odrezano roko in jo je brcnil v jarek, kot bi bila zeljni sytor. >>Raja so ljudje,<< je glasno rekel. >>Mi nismo ljudje.<< >>Zakaj ne?<< je rekla Julija, ki se je spet zbudila. Za trenutek je premisyljal. >>Ti je kdaj prisylo na misel,<>da bi bilo za naju najbolje, cye bi kratko in malo odsyla od tod, preden bo prepozno, in bi se nikdar vecy ne videla?<< >>Ja, dragi, prisylo mi je na misel, vecykrat. Pa kljub temu tega ne bom storila.<< >>Srecyo sva imela,<< je rekel, >>a to ne more dolgo trajati. Ti si mlada. Videti si normalna in nedolzyna. Cye se bosy ogibala ljudi, kakrsyen sem jaz, bosy morda ostala pri zyivljenju sye petdeset let.<< >>Ne. Vse sem zye premislila. Kar bosy storil ti, bom storila tudi jaz. In ne bodi prevecy malodusyen. Kar dobro znam vztrajati pri zyivljenju.<< >>Skupaj bova zyivela mogocye sye pol leta ali leto; to je nemogocye vedeti. Na koncu bova pa gotovo locyena. Ali razumesy, kako neizrekljivo sama bova? Ko naju bodo nekocy imeli, ne bo nicyesar, dobesedno nicyesar, kar bi kdo od naju lahko naredil za drugega. Cye priznam, te bodo ustrelili, in cye odbijem priznanje, te bodo ravno tako ustrelili. Nicy, kar bom lahko naredil ali rekel, ali pa zamolcyal, ne bo moglo odlozyiti tvoje smrti za vecy kot pet minut. Nobeden od naju ne bo vedel niti tega, ali je drugi zyiv ali mrtev. Popolnoma brez vsake mocyi bova. Vazyno je samo to, da ne smeva izdati drug drugega, cyeprav bi tudi to stvari niti najmanj ne spremenilo.<< >>Cye mislisy na priznanje,<< je rekla, >>bova to storila, cyisto gotovo. Vsakdo zmeraj prizna. Ne moresy si pomagati. Mucyijo te.<< >>Ne mislim priznanja. Priznanje ni izdajstvo. Kar recyesy ali naredisy ni vazyno, vazyna so samo cyustva. Cye me lahko prisilijo, da te neham ljubiti -- to bi bilo pravo izdajstvo.<< Premislila je to. >>Tega ne morejo storiti,<< je koncyno rekla. >>To je edina stvar, ki je ne morejo storiti. Lahko te prisilijo, da recyesy karkoli -- karkoli -- ne morejo pa te prisiliti, da to verjamesy. Ne morejo prodreti 122 vate.<< >>Ne,<< je rekel z malo vecy upanja, >>ne, to drzyi. Ne morejo prodreti vate. Cye lahko cyutisy, da je vredno ostati cylovek, tudi cye to nima nikakrsynih posledic, si jih potolkel.<< Mislil je na telekran z njegovim nikdar specyim usyesom. Lahko vohunijo za tabo nocy in dan, toda cye obdrzyisy pamet v rokah, jih sye vedno lahko prelisicyisy. Kljub vsej svoji veleumnosti niso nikdar obvladali skrivnosti o odkrivanju misli drugega cyloveka. Morda je bilo to manj res, kadar si bil zye v njihovih rokah. Nihcye ni vedel, kaj se dogaja znotraj Ministrstva ljubezni; dalo pa se je uganiti: mucyenja, mamila, obcyutljivi instrumenti, ki registrirajo zyivcyne reakcije, postopno utrujanje z nespecy- nostjo, samoto in vecynimi zaslisyevanji. Dejstev vsekakor ni bilo mogocye obdrzyati zase. Lahko so jih izsledili s sprasyevanjem, lahko so jih iztisnili z mucyenjem. Toda, cye ni bil cilj ostati zyiv, ampak ostati cylovek, to navsezadnje ni veliko spremenilo. Niso mogli spremeniti tvojih cyustev; kar se tega ticye, se jim nisi mogel podrediti, tudi ko bi bil hotel. Lahko so odkrili do zadnje nadrobnosti vse, kar si naredil ali rekel ali mislil, toda notranje srce, katerega delovanje je ostalo skrivnostno celo tebi samemu, je ostalo nezavzetno. VIII Naredila sta to, koncyno sta naredila! Soba, v kateri sta stala, je bila podolgovata in mehko razsvetljena. Telekran je bil privit na tih syepet, bogatost temno modre preproge je vzbujala vtis, da stopasy po zyametu. Na oddaljenem koncu sobe je za mizo pod zeleno osencyeno svetilko sedel O'Brien, s kupom papirjev na vsaki strani. Ni se dal motiti, ko je sluzyabnik privedel Julijo in Winstona in ni dvignil pogleda. Winstonu je srce tako divje udarjalo, da je dvomil, ali bo mogel govoriti. Naredila sta to, koncyno sta naredila, je bilo vse, kar je lahko mislil. Zye sploh priti sem je bilo neprevidno dejanje, priti skupaj pa naravnost norost, cyeprav je bilo res, da sta prisyla po razlicynih poteh in sta se srecyala syele na O'Brienovem stopnisycyu. A zye za sam prihod na tak kraj je bil potreben zyivcyni napor. Le ob redkih prilozynostih je cylovek videl notranjost stanovanjskih prostorov cylanov Ozyje partije ali samo predrl v tisto mestno cyetrt, kjer so zyiveli. Celotno vzdusyje velikanskega stanovanjskega bloka, bogastvo in razsezynost vsega, nevsakdanje 123 vonjave po dobri hrani in dobrem tobaku, tiha in neverjetno hitra dvigala, ki so drsela gor in dol, sluzyabniki v belih suknjicyih, ki so hiteli sem ter tja -- vse to je plasyilo. Cyeprav je imel dobro pretvezo za prihod sem, ga je pri vsakem koraku preganjal strah, da se bo izza vogala nenadoma prikazal cyrno uniformiran strazyar, zahteval papirje in mu ukazal, naj se pobere ven. Vendar pa ju je O'Brienov sluzyabnik sprejel brez pomisleka. Bil je majhen, temnolas mosyki v belem suknjicyu, s kot diamant oblikovanim, popolnoma brezizraznim obrazom, ki bi bil lahko obraz Kitajca. Hodnik, po katerem ju je peljal, je bil prekrit z mehko preprogo, s tapetami smetanove barve po stenah in z belimi opazyi, ves natancyno cyist. Tudi to je cyloveka plasyilo. Winston se ni mogel spomniti, da bi kdaj videl hodnik, ki bi ne bil po stenah umazan od dotikov cylovesykih teles. O'Brien je imel v rokah kos papirja in zdelo se je, da ga pozorno proucyuje. Njegov mrki obraz, sklonjen tako, da je bilo mocy videti le linijo nosu, je bil videti strasyen in inteligenten obenem. Dvajset sekund morda je sedel, ne da bi se ganil. Potem je povlekel k sebi nareko- valni stroj in narekoval sporocyilo v mesyanem zyargonu Ministrstev: >>Postavke ena koma pet koma sedem polno odobrene stop predlog v postavki syest dvoplus smesyen na meji miselnega zlocyina cyrtaj stop predoddajna kontrola nujna plusradikalno oceniti masyinerijo zgoraj stop konec porocyila.<< Preudamo je vstal s stola in neslisyno odsyel proti njima po preprogi. Zdelo se je, da je nekaj uradnega vzdusyja z besedami iz Novoreka odpadlo z njega, toda njegov obraz je bil mracynejsyi kot ponavadi, kakor bi mu ne bilo ljubo, da ga motijo. Grozo, ki jo je Winston zye cyutil, je nenadoma prestrelila sye obicyajna zadrega. Zdelo se mu je popolnoma mogocye, da je preprosto naredil neumno napako. Kajti kje je imel resnicyen dokaz za to, da je O'Brien neke vrste politicyen zarotnik? Nobenega, razen prebliska ocyi in ene same dvoumne opazke, mimo tega pa samo skrite, v sanjah zasnovane predstave. Sye umakniti se ni vecy mogel, pod pretvezo, da si je prisyel izposodit slovar, saj je bilo v tem primeru nemogocye pojasniti Julijino navzocynost. Ko je O'Brien syel mimo telekrana,je bilo videti, da ga je obsyla neka misel. Ustavil se je, se obrnil in pritisnil na stikalo v steni. Rezko je pocyilo. Glas je utihnil. Julija je lahno jeknila, nekako zacvilila od presenecyenja. Kljub vsej paniki je Winstona tako vrglo nazaj, da ni mogel drzyati jezika. 124 >>Vi ga lahko ugasnete!<< je rekel. >>Da,<< je rekel O'Brien, >>mi ga lahko ugasnemo. Imamo ta privilegij. << Zdaj jima je stal nasproti. Njegova trdna postava se je dvigala nad njiju oba, izraz na njegovem obrazu je bil sye vedno nedoumljiv. Nekoliko strogo je cyakal, da bo Winston spregovoril, toda o cyem? Celo zdaj si je bilo mogocye misliti, da je kratko in malo zaposlen cylovek, ki se jezno sprasyuje, zakaj so ga zmotili. Nihcye ni spregovoril. Zdaj, ko je bil telekran izkljucyen, se je soba zdela smrtno tiha. Dolge sekunde so tekle mimo. S tezyavo je Winston obdrzyal svoj pogled uprt naravnost v O'Brienove ocyi. Potem pa se je mracyni obraz nenadoma prelomil v nekaj, kar bi bilo lahko zacyetek nasmeha. S svojo znacyilno kretnjo si je O'Brien popravil ocyala na nosu. >>Naj jaz povem ali boste vi?<< je rekel. >>Jaz bom povedal,<< je nemudoma rekel Winston. >>Je tista stvar res izkljucyena?<< >>Da, vse je izkljucyeno. Sami smo.<< >>Prisyla sva sem, ker -- << Premolknil je, zavedajocy se prvikrat nejasnosti svojih nagibov. Ker dejansko ni vedel, kaksyne vrste pomocy pricyakuje od O'Briena, ni bilo lahko povedati, zakaj je prisyel. Nadaljeval je, zavedajocy se, da mora to, kar govori, zveneti klavrno in prevzetno obenem: >>Midva verjameva, da obstaja neke vrste zarota, nekaksyna tajna organizacija, ki deluje proti Partiji, in da ste vi zapleteni vanjo. Rada bi se ji pridruzyila in delala zanjo. Sva sovrazynika Partije. Ne verujeva v nacyela Angsoca. Miselna zlocyinca sva. Tudi presyusytnika sva. To vam pripovedujem zato, ker se hocyeva prepustiti vasyi milosti. Cye zyelite, da se obtozyiva sye kako drugacye, sva pripravljena.<< Premolknil je in se ozrl cyez ramo z obcyutkom, da so se vrata odprla. In res, mali sluzyabnik z rumenim obrazom je vstopil brez trkanja. Winston je videl, da nosi pladenj z buteljko in kozarci. >>Martin je eden nasyih,<< je ravnodusyno rekel O'Brien. >>Prinesi pijacyo sem, Martin. Polozyi jo na okroglo mizo. Imamo dovolj stolov? Potem se pa lahko tudi usedemo in bolj udobno pogovorimo. Prinesi stol zase, Martin. To je poslovna zadeva. Za naslednjih deset minut lahko nehasy biti sluzyabnik.<< Mali mozy se je cyisto mirno usedel, pa vendar sye vedno z izrazom sluzyabnika, z izrazom sluge, ki uzyiva privilegij. Winston ga je iz kota ocyi opazoval. Pomislil je, da je vse mozyevo zyivljenje igranje vloge in da se mu 125 zdi nevarno tudi za trenutek odvrecyi privzeto osebnost. O'Brien je prijel buteljko za grlo in napolnil kozarce s temno rdecyo tekocyino. To je Winstonu zbudilo meglene spomine na nekaj, kar je pred mnogimi leti videl na nekem zidu ali plotu -- velikansko steklenico, sestavljeno iz elektricynih lucyi, ki je bila videti, kot da se pomika gor in dol in zliva svojo vsebino v kozarec. Gledana od zgoraj, je bila stvar videti skoraj cyrna, v steklenici pa se je svetlikala kot rubin. Imela je kiselkasto sladek vonj. Videl je Julijo, da dviga kozarec in voha z odkrito radovednostjo. >>Temu se pravi vino,<< je z rahlim nasmesykom rekel O'Brien. >>Brez dvoma sta o njem cyitala v knjigah. Bojim se, da ga do Syirsye partije ne pride veliko.<< Njegov obraz je znova postal slovesen in dvignil je svoj kozarec: >>Mislim, da se spodobi, da zacynemo z nazdravljanjem. Na nasyega voditelja: Emmanuela Goldsteina.<< Winston je dvignil svoj kozarec z neko gorecynostjo. Vino je bilo stvar, o kateri je bral in sanjal. Kakor stekleni obtezyilnik za papir ali na pol spomnjeni Charringtonovi verzi je tudi vino pripadalo izginuli, romanticyni preteklosti, starim cyasom, kot jih je rad imenoval v svojih skritih mislih. Iz neznanega razloga je vedno mislil, da ima vino inten- zivno sladek okus, takega kot borovnicyeva marmelada, ter takojsynji opijajocy ucyinek. V resnici pa ga je, ko ga je pogoltnil, zelo razocyaralo. Pravzaprav je po mnogih letih, ko je pil samo gin, komaj lahko zaznal njegov okus. Odlozyil je prazen kozarec. >>Potemtakem obstoja cylovek, kot je Goldstein?<< je rekel. >>Da, tak cylovek je in zyivi. Kje, ne vem.<< >>Pa zarota -- organizacija? Je resnicyna? Ni samo izmisyljotina Miselne policije?<< >>Ne, resnicyna je. Imenujemo jo Bratovsycyina. Nikoli ne boste izvedeli kaj vecy o Bratovsycyini kot to, da obstaja in da ji pripadate. Takoj se bom povrnil k temu.<< Pogledal je na svojo rocyno uro. >>Celo za cylane Ozyje partije ni pametno, da izkljucyijo telekran za vecy kot pol ure. Ne bi smela priti sem skupaj in oditi bosta morala locyeno. Vi, tovarisyica --<< je naklonil glavo Juliji, >>boste odsyli prvi. Na voljo imamo kakih dvajset minut. Razumela bosta, da moram zacyeti z nekaterimi vprasyanji. Na splosyno recyeno, kaj sta pripravljena storiti?<< >>Vse, kar je v najini mocyi,<< je rekel Winston. O'Brien se je na stolu nekoliko premaknil, tako da je bil obrnjen k Winstonu. Za Julijo se skoraj ni menil in videti je bilo, da se mu zdi samo 126 po sebi umevno, da Winston lahko govori zanjo. Za trenutek je spustil veke na ocyi. Zacyel je postavljati vprasyanja, s tihim, brezizraznim glasom, kot bi sylo za rutino, za nekaksyen katekizem, katerega vecyina odgovorov mu je zye znana. >>Ste pripravljeni dati zyivljenje?<< >>Da. << >>Ste pripravljeni izvrsyiti umor?<< >>Da.<< >>Izvrsyiti sabotazyna dejanja, ki lahko povzrocye smrt vecy sto nedol- zynih ljudi?<< >>Da. << >>Izdajati svojo domovino tujim silam?<< >>Da.<< >>Ste pripravljeni goljufati, ponarejati, izsiljevati, pokvarjati otroke, razpecyavati mamila, podzyigati prostitucijo, razsyirjati spolne bolezni -- storiti vse, kar bi lahko morda povzrocyilo demoralizacijo in oslabilo oblast Partije?<< >>Da.<< >>Cye bi bilo, na primer, kakorkoli v nasyo korist, vrecyi zyvepleno kislino v otrosyki obraz -- ste to pripravljeni storiti?<< >>Da. << >>Ste pripravljeni izgubiti svojo identiteto in prezyiveti ostanek zyivljenja kot natakar ali pristanisyki delavec?<< >>Da. << >>Ste pripravljeni izvrsyiti samomor, cye in kadar vam to ukazyemo?<< >>Da. << >>Sta pripravljena, vidva oba, da se locyita in nikdar vecy ne vidita drug drugega?<< >>Ne!<< je vpadla Julija. Winstonu se je zdelo, da je preteklo mnogo cyasa, preden je odgovoril. Za trenutek se mu je zdelo, da mu je bil odvzet dar govora. Njegov jezik je deloval neslisyno, oblikujocy zacyetni zlog najprej ene, potem druge besede, znova in znova. Dokler je ni izrekel, ni vedel, katero besedo namerava recyi. >>Ne,<< je koncyno dejal. >>Prav sta napravila, da sta nam to povedala,<< je rekel O'Brien. >>Potrebno nam je, da vemo vse.<< Obrnil se je k Juliji in dodal z glasom, v katerem je bilo zye nekaj vecy izraza: >>Ali razumete, da bo, tudi cye prezyivi, morda drugacyen cylovek? 127 Morda bomo prisiljeni, da mu damo novo podobo. Njegov obraz, njegovi gibi, oblika rok, barva las -- celo njegov glas bi bil drugacyen. In vi sami boste morda postali drugacyen cylovek. Nasyi kirurgi lahko spremene ljudi do neprepoznavnosti. Vcyasih je to potrebno. Vcyasih celo amputiramo kaksyen ud.<< Winston si ni mogel kaj, da ne bi spet postrani poblisnil po Mar- tinovem mongolskem obrazu. Nobene brazgotine ni mogel videti. Julija je za odtenek pobledela, tako da so se pokazale njene pege, vendar je pogumno zrla v O'Briena. Zamrmrala je nekaj, kar se je zdelo kot privolitev. >>Dobro. Potem je to urejeno.<< Na mizi je bila srebrna doza za cigarete. S precej odsotnim izrazom jo je O'Brien potisnil proti drugim, si sam eno vzel, potem pa vstal in zacyel pocyasi korakati sem ter tja, ko bi stoje lahko bolje mislil. Cigarete so bile zelo dobre, zelo debele in polne, z nenavadno svilnatim papirjem. O'Brien je spet pogledal na uro. >>Bolje bo, cye se vrnesy k svoji shrambi, Martin,<< je rekel. >>Vkljucyil bom v cyetrt ure. Dobro si oglej obraz teh tovarisyev, preden gresy. Sye ju bosy videl. Jaz morda ne.<< Natanko tako, kot so storile pri vhodnih vratih, so ocyi malega mozya zdaj poblisnile po njunih obrazih. Niti sledu prijateljstva ni bilo v njegovem vedenju. Zapomnil si je njuna obraza, toda nobenega zanimanja ni cyutil zanju, oziroma videti je bilo, kot da ga ne cyuti. Winstona je presyinila misel, da je umetni obraz morda nezmozyen spreminjati izraz. Ne da bi kaj rekel ali kakorkoli pozdravil, je Martin odsyel in tiho zaprl vrata za seboj. O'Brien se je sprehajal gor in dol, z eno roko v zyepu svojega cyrnega kombinezona, z drugo drzyecy cigareto. >>Saj razumeta,<< je rekel, >>da se bosta bojevala v temi. Vedno bosta v temi. Sprejemala bosta ukaze in se jima pokoravala, ne da bi vedela, zakaj. Kasneje vama bom poslal knjigo, iz katere se bosta poucyila o pravi naravi druzybe, v kateri zyivimo ter o strategiji, s katero jo bomo unicyili. Ko bosta knjigo prebrala, bosta prava cylana Bratovsycyine. Toda o tistem med splosynimi cilji, za katere se borimo, in trenutnimi nalogami, ne bosta vedela nicyesar. Povem vama, da Bratovsycyina obstaja, ne morem pa vama povedati, ali syteje sto ali deset milijonov cylanov. Po svojem osebnem poznanstvu ne bosta mogla recyi, da jih syteje komaj ducat. Imela bosta tri ali sytiri zveze, ki bodo sicer prenehale, a se bodo zdaj pa 128 zdaj obnovile. Ker je bila to vajina prva zveza, bo ohranjena. Kadar bosta dobila ukaze, bodo ti prisyli od mene. Cye se nam bo zdelo potrebno, da pridemo v stik z vama, bomo to storili po Martinu. Ko bosta nazadnje ujeta, bosta priznala. To je neogibno. Toda imela bosta priznati le malo drugega kot lastna dejanja. Ne bosta mogla izdati kaj vecy kot pesycyico nepomembnih ljudi. Morda ne bosta izdala niti mene. Do takrat bom morda zye mrtev, ali pa bom postal neki drug cylovek z drugacynim obrazom.<< Sprehajal se je dalje sem ter tja po mehki preprogi. Kljub zajetnosti njegovega telesa je bila v njegovih gibih opazna milina. Izdajala se je celo v gibu, s katerim je zakopal roko v zyep, ali pa ravnal s cigareto. Bolj kot vtis mocyi je vzbujal vtis zaupanja in razumevanja, pobarvanega z ironijo. Naj je sye tako resno mislil, na njem ni bilo nicy tiste premocyrtno- sti, ki pripada fanatikom. Ko je govoril o umoru, samomoru, spolni bolezni, amputiranih udih in spremenjenih obrazih, je to delal z rahlih prizvokom posmeha. >>To je neogibno,<< se je zdelo, da govori njegov glas, >>to moramo storiti in moramo biti nepopustljivi. Toda tega ne bomo delali, ko bo zyivljenje spet vredno zyivljenja.<< Val obcyudovanja, skoraj obozyevanja, je zaplaval od Winstona k O'Brienu. Za hip je pozabil na megleni lik Goldsteina. Ko si pogledal na O'Brienova mogocyna ramena in njegov robato oblikovani obraz, tako grd in vendar tako omikan, je bilo nemogocye verjeti, da bi bil lahko porazyen. Ni bilo, zvijacye, ki bi ji ne bil kos, nenevarnosti, ki bi je ne mogel predvideti. Sye Julija je bila videti prevzeta. Pustila je, da je cigareta ugasnila in je pazljivo poslusyala. O'Brien je nadaljeval: >>Slisyala sta govorice o obstoju Bratovsycyine. Nedvomno sta si o njej ustvarila lastno podobo. Mogocye sta si predstavljala razsezyen podtalen svet zarotnikov, ki se skrivoma sestajajo po celicah, pisyejo sporocyil a na zidove, se prepoznavajo s posebnimi gesli ali z gibi roke. Nicy takega ni. Cylani Bratovsycyine sploh ne morejo prepoznati drug drugega in nemogo- cye je, da bi se katerikoli cylan zavedal podobe vecy kot pesycyice drugih. Cye bi sam Goldstein padel v roke Miselni policiji, bi ne mogel dati popolnega seznama cylanov ali podatkov, ki bi jih pripeljali do popolne- ga seznama. Takega seznama ni. Bratovsycyine ni mogocye unicyiti, ker to ni organizacija v obicyajnem smislu. Nicy drugega je ne drzyi skupaj kot ideja, ki pa je neunicyljiva. Nikoli ne bosta imela nicy drugega, kar bi vaju podpiralo, kot samo idejo. Ne bosta imela ne tovarisytva ne vzpodbude. Ko vaju bodo nazadnje ujeli, ne bosta dobila pomocyi. Nikoli ne pomagamo svojim cylanom. V skrajnem primeru, kadar je absolutno 129 potrebno, da koga utisyamo, vcyasih lahko vtihotapimo v jetnikovo celico britev. Navaditi se bosta morala na zyivljenje brez uspehov in brez upanja. Nekaj cyasa bosta delala, prijeta bosta, priznala bosta in nato bosta umrla. To so edini rezultati, ki jih bosta kdaj videla. Nobene mozynosti ni, da bi za nasyega zyivljenja nastala kaksyna opazna spremem- ba. Mi smo mrtvi. Nasye edino resnicyno zyivljenje je v prihodnosti. Udelezyili se ga bomo kot prgisycya prahu in drobci kosti. Toda kako dalecy je ta prihodnost, ne vemo. Morda tisocy let. Tacyas ni mogocye nicy drugega, kot malo po malem syiriti podrocyje zdrave pameti. Ne moremo delovati kolektivno. Lahko samo razsyirjamo svoje znanje navzven, od posame- znika do posameznika, od generacije na generacijo. Vpricyo Miselne policije ni druge poti.<< Ustavil se je in tretjicy pogledal na uro. >>Skoraj je zye cyas, da odidete, tovarisyica,<< je rekel Juliji. >>Cyakajte. Buteljka je sye na pol polna.<< Napolnil je kozarec in dvignil svojega. >>Na kaj pa zdaj?<< je rekel sye vedno z istim rahlim nadihom ironije. >>Na zmedo Miselne policije? Na smrt Velikega brata? Na humanizem? Na prihodnost?<< >>Na preteklost,<< je rekel Winston. >>Preteklost je pomembnejsya,<< je resno soglasyal O'Brien. Izpraznili so kozarce in trenutek zatem je Julija vstala, da bi odsyla. O'Brien je vzel z vrha omare majhno sykatlico, ji izrocyil plosycyato belo tableto ter ji rekel, naj jo polozyi na jezik. Vazyno je, je rekel, da ne disyisy po vinu; strezyniki pri dvigalih so zelo pazljivi. Kako hitro so se vrata za njo zaprla, se je zdelo, da je pozabil nanjo. Naredil je sye korak ali dva gor in dol ter se malo ustavil. >>Treba je urediti sye nadrobnosti,<< je rekel. >>Domnevam, da imata kaksyno skrivalisycye?<< Winston mu je povedal o sobi nad Charringtonovo trgovino. >>Za sedaj bo to ustrezalo. Kasneje vama bomo uredili kaj drugega. Vazyno je pogosto menjati skrivalisycye. Medtem vama bom poslal izvod knjige -- celo O'Brien, je opazil Winston, izgovarja besedo, kot bi bila v kurzivi -- Goldsteinovo knjigo, saj razumete, kakor hitro bo mogocye. Morda bo trajalo nekaj dni, da pridem do katere. Ni jih veliko, saj si lahko mislite. Miselna policija jih lovi in unicyuje skoraj tako hitro, kot 130 jih lahko delamo. Pa to komaj kaj spremeni. Knjiga je neunicyljiva. Naj bo unicyen tudi zadnji izvod, lahko jo obnovimo skoraj besedo za besedo. Ali nosite s seboj na delo aktovko?<< je sye vprasyal. >>Praviloma, da. << >>Kaksyna je?<< >>Cyrna, zelo oguljena. Z dvema jermenoma.<< >>Cyrna, dva jermena, zelo oguljena -- prav. Nekega dne v zelo blizynji prihodnosti -- datum a ne morem po vedati, bo eno izmed sporocyil med vasyim dopoldanskim delom vsebovalo napacyno natisnjeno besedo in morali boste zaprositi za ponovitev. Naslednjega dne boste syli na delo brez aktovke. Nekocy tistega dne, na cesti, se vas bo za roko dotaknil ne- ki mosyki in rekel: ,Mislim, da vam je iz rok padla aktovka.' V tisti, ki vam jo bo dal, bo izvod Goldsteinove knjige. Vrnili jo boste v sytirinaj- stih dneh.<< Za trenutek sta molcyala. >>Sye nekaj minut je ostalo do takrat, ko boste morali iti,<< je rekel O'Brien. >>Srecyala se bova spet -- cye se bova sye srecyala --<< Winston se je ozrl navzgor k njemu. >>Na kraju, kjer ni teme?<< je obotavljaje rekel. O'Brien je prikimal, ne da bi bil videti presenecyen. >>Na kraju, kjer ni teme,<< je dejal, kot bi bil prepoznal namig. >>In, ali je kaj takega, kar zyelite povedati, preden greste? Kaksyno sporocyilo? Kaksyno vprasyanje?<< Winston je pomislil. Zdelo se mu je, da ni nobenih drugih vprasyanj, ki bi jih hotel postaviti; sye manj je cyutil potrebo po tem, da bi izrekel kaksyno splosyno visoko zvenecyo pripombo. Namesto katerekoli stvari, naravnost povezane z O'Brienom ali Bratovsycyino, mu je prisyla na misel nekaksyna sestavljena podoba temne spalnice, kjer je njegova mati prezyivela svoje poslednje dneve, pa mala soba nad Charringtonovo trgovino, pa stekleni obtezyilnik za papir in gravura v okviru iz temno rdecyega lesa. Skoraj na slepo je dejal: >>Ali ste mogocye kdaj slisyali staro pesem, ki se zacyne Oranzye in limone, poje zvon pri Sv. Klementinu?<< O'Brien je spet prikimal. Z nekaksyno resno vljudnostjo je dopolnil kitico: Oranzye in limone, poje zvon pri Sv. Klementinu, Dolzyan si mi tri novce, odpeva zvon pri sv. Martinu, Kdaj mi jih bosy vrnil? pravi zvon pri Old Baileyu, Kadar bom bogat, odpeva zvon pri Shoreditchu. 131 >>Vi znate zadnjo vrstico!<< je rekel Winston. >>Da, znam zadnjo vrstico. In zdaj, se bojim, je cyas, da greste. A cyakajte. Bolje, cye vam dam eno teh tablet.<< Ko je Winston vstal, je O'Brien iztegnil roko. Njegov mocyni stisk je drobil kosti v Winstonovi dlani. Pri vratih se je Winston ozrl, a videti je bilo, da si ga O'Brien zye brisye iz misli. Cyakal je z roko na stikalu, ki je kontroliralo telekran. Za njim je Winston lahko videl pisalno mizo z zeleno osencyeno svetilko, narekovalnikom in zyicynimi kosyarami, pre- oblozyenimi s papirji. Dogodek je bil koncyan. V tridesetih sekundah, mu je prisylo na misel, bo O'Brien spet pri svojem pomembnem delu v korist Partije, ki ga je bil pretrgal. IX Winston je bil ves zdrizast od utrujenosti. Zdrizast je bila prava beseda. Na misel mu je prisyla sama od sebe. Zdelo se mu je, da njegovo telo nima samo syibkosti zdriza, temvecy tudi njegovo prosojnost. Cyutil je, da bo lahko, cye dvigne roko, videl svetlobo skoznjo. Ogromna kolicyina nezmernega dela mu je izsusyila vso kri in sokrvico ter zapustila za seboj le krhki splet zyivcev, kosti in kozye. Vse je pretirano zaznaval. Kombine- zon ga je rezal v ramena, tlak ga je sycyemel v podplate, celo odpiranje in zapiranje roke je bil napor, ki je povzrocyal, da so mu sklepi sykripali. V petih dneh je delal vecy kot devetdeset ur. Prav tako tudi vsi drugi v Ministrstvu. Zdaj je bilo vse mimo in dobesedno ni imel vecy kaj pocyeti, nobenega partijskega dela kakrsynekoli vrste, do naslednjega dne. Lah- ko je prebil syest ur v skrivalisycyu in drugih devet v lastni postelji. Pocyasi je stopal v mili popoldanski soncyni svetlobi po umazani ulici v smeri proti Charringtonovi trgovini, drzyecy eno oko odprto za patrole, vendar pa nerazumsko prepricyan, da na tako popoldne ni nevarnosti, da bi se kdo vmesyaval. Tezyka aktovka, ki jo je nosil, mu je ob vsakem koraku butala ob kolena, posyiljajocy mu sycyemecye obcyutke po kozyi nog. Znotraj je bila knjiga, ki jo je zdaj imel v lasti zye syest dni in je sye ni niti odprl, niti pogledal. Syestega dne v Tednu sovrasytva, po sprevodih, govorih, vzklikanju, petju, zastavah, plakatih, filmih, vosycyenih lutkah, bobnenju bobnov in cviljenju trobent, topotanju korakajocyih nog, mletju tankovskih gose- 132 nic, rjovenju zbranih avionov, ropotanju pusyk -- po syestih dneh tega, ko je veliki orgazem trzal k svojemu vrhuncu in je splosyno sovrasytvo do Evrazije privrelo do takega delirija, da bi mnozyica, ko bi lahko dobila v roke dvatisocy evrazjskih vojnih zlocyincev, ki naj bi bili javno obesyeni na zadnji dan dogajanja, nedvomno vse raztrgala na kosycyke -- ravno tisti trenutek je bilo oznanjeno, da Oceanija sploh ni v vojni z Evrazijo. Oceanija je v vojni z Eastazijo. Evrazija je zaveznik. Seveda ni bilo priznano, da se je kaj spremenilo. Samo znano je postalo, izjemno nenadno in povsod hkrati, da je sovrazynik Eastazija in ne Evrazija. Winston se je udelezyeval demonstracij na enem od centralnih londonskih trgov, ko se je to zgodilo. Bila je nocy in bele obraze ter sykrlatne zastave so bledo osvetljevali reflektorji. Trg je bil nabit z vecy tisocy ljudmi, vsytevsyi mnozyico priblizyno tisocy syolarjev v uniformah Vohunov. Na sykrlatno okrasyenem odru je partijski govor- nik, majhen, suh mosyki z neproporcionalno dolgimi rokami in veliko, plesyasto lobanjo, na kateri je poganjalo nekaj revnih kodrov, nagovarjal mnozyico. Majhna postava, spacyena od sovrasytva, je stiskala vrat mikrofona, medtem ko je z drugo roko grozecye krilila po zraku nad glavo. Njegov glas, ki so ga ojacyevalci naredili kovinskega, je tulil neskoncyen seznam krutosti, pobijanj, deportacij, plenjenj, ropov, mucyenj ujetnikov, bombardiranj civilnega prebivalstva, lazynive propa- gande, zahrbtnih napadov, prelomljenih dogovorov. Skoraj ga ni bilo mogocye poslusyati, ne da bi te najprej prepricyal in nato obnoril. Vsakih nekaj trenutkov je bes mnozyice prekipel in glas govornika je preplavilo divje, zyivinsko rjovenje, ki se je nekontrolirano dvigalo iz tisocyev grl. Najbolj divjasyki vzkliki so prihajali od syolarjev. Govor je trajal morda dvajset minut, ko je na oder prihitel sel in stisnil v govornikovo roko kos papirja. Ta ga je razvil in prebral, ne da bi govor prekinil. Nicy se ni spremenilo v njegovem glasu ali vedenju ali pa v vsebini tistega, kar je govoril, le nenadoma so bila imena drugacyna. Val razumevanja je preplavil mnozyico, ne da bi bila izgovorjena ena sama beseda. Oceanija je v vojni z Eastazijo! Naslednji trenutek je nastalo silovito razburjenje. Zastave in plakati, s katerimi je bil okrasyen trg, so bili vsi napacyni! Cela polovica je imela na sebi napacyne obraze. Sabotazya! Na delu so bili Goldsteinovi agenti! Prisylo je do upornisykega premora, v katerem so z zidov trgali plakate, cefrali zastave v cunje in jih teptali z nogami. Vohuni so uprizorili cyudezyne akcije s plezanjem na vrhove streh in z rezanjem zastav, ki so plapolale z dimnikov. Toda v dveh ali treh minutah je bilo vse to mimo. Govornik je sye vedno stiskal vrat 133 mikrofona in z naprej skrivljenimi rameni, krilecy s prosto roko po zraku, nemudoma nadaljeval govor. Sye minuto in neukrocyeno, besno tuljenje je spet bruhalo iz mnozyice. Sovrasytvo se je nadaljevalo natanko tako kot prej, edino tarcya je bila druga. Tisto, kar je napravilo vtis na Winstona, ko se je zdaj ozral nazaj, je bilo to, da je govornik preklopil z ene linije na drugo tako rekocy sredi stavka, ne le brez premora, temvecy celo tako, da ni pretrgal skladnje. Toda trenutno so ga zaposlovale druge stvari. Bilo je v tistem trenutku nereda, ko so trgali plakate, ko ga je neki mosyki, cyigar obraza ni videl, potrepljal po rami in rekel >>Oprostite, mislim, da ste izpustili aktovko<<. Zamisyljeno je vzel aktovko, ne da bi bil kaj rekel. Vedel je, da bodo minili dnevi, preden bo imel prilozynost, da pogleda vanjo. Takoj, ko so bile demonstracije koncyane, je odsyel naravnost na Ministrstvo resnice, cyeprav je bila ura zye skoraj triindvajest. Celotno mosytvo Ministrstva je napravilo ravno tako. Ukazi, ki so jih zye oddajali telekrani, pozvajocy jih na sluzybena mesta, so bili komajda potrebni. Oceanija je v vojni z Eastazijo: Oceanija je bila vedno v vojni z Estazijo. Velik del politicyne literature petih let je postal zdaj popolnoma odvecy. Porocyila in dokumenti vseh vrst, cyasopisi, knjige, brosyure, filmi, zvocyni trakovi, fotografije -- vse to je moralo biti popravljeno z bliskovito naglico. Cyeprav niso izdali nobene direktive, je bilo znano, da so syefi Oddelka predvidevali, da v tednu dni ne bo nobene omembe o vojni z Evrazijo ali o zaveznisytvu z Eastazijo. Delo je vse do skrajnosti zaposlilo, sye bolj zaradi tega, kar postopkov, ki so jih uporabljali pri tem, niso smeli imenovati s pravim imenom. Vsakdo na Oddelku za dokumentacijo je delal osemnajst ur od sytiriindvajsetih, s triurnim odtegljajem za spanje. Iz kleti so prinesli zyimnice in jih namestili po vseh hodnikih, strezyniki iz kantine so na vozicykih razvazyali o bede, sestavljene iz sendvicyev in kave Zmaga. Winston si je prizadeval, da bi vsakokrat, ko je prekinil delo za enega kratkih predahov za spanje, pustil mizo pospravljeno, pa je vsakicy, ko se je zlepljenih ocyi in razboljen priplazil nazaj, spet odkril, da je mizo prekrila druga ploha zvitkov papirja kot snezyni zamet, na pol pokopala narekovalnik in se prelivala na tla, tako da je najprej moral poskrbeti za to, da jih je zlozyil v dovolj cyedne kupe in tako dobil prostor za delo. Najhujsye pa je bilo to, da delo nika- kor ni bilo cyisto mehanicyno. Pogosto je bilo dovolj, da je zamenjal eno ime z drugim, toda vsako podrobnejsye porocyilo o dogodkih je 134 zahtevalo pozornost in domisyljijo. Potrebno je bilo celo poznavanje geografije, da si lahko premesycyal vojno z enega konca sveta na drugega. Tretjega dne so ga ocyi neznosno skelele in ocyala si je moral brisati vsakih nekaj minut. Bilo je podobno bojevanju z neko unicyujocyo fizicyno nalogo, stvari, ki jo ima cylovek pravico zavrniti, pa bi jo kljub temu nevroticyno rad izvrsyil. Kolikor je imel cyasa, da se je na to sploh spomnil, ga ni vznemirjalo dejstvo, da je vsaka beseda, ki jo mrmra v nareko- valnik, vsaka poteza njegovega tintnega svincynika, premisyljena lazy. Tako kot vsi drugi na Oddelku si je prizadeval, da bi bila ponaredba popolna. Zjutraj syestega dne se je dotok zvitkov polegel. Cele pol ure ni prisylo iz cevi nicy; potem sye en zvitek, potem nicy. Povsod je delo priblizyno ob istem cyasu ponehavalo. Globok in kakor skriven vzdih je syel skozi Oddelek. Mogocyno delo, ki ga ne bi bilo mocy nikoli omeniti, je bilo opravljeno. Zdaj je bilo nemogocye, da bi kdorkoli na podlagi dokumen- tiranega pricyevanja dokazal, da so bili kdaj v vojni z Evrazijo. Ob dvanajstih je bilo nepricyakovano oznanjeno, da so vsi delavci v Ministrstvu prosti do prihodnjega jutra. Winston, sye vedno nosecy aktovko s knjigo, ki mu je pocyivala med nogami, medtem ko je delal, in pod telesom, medtem ko je spal, je odsyel domov, se obril in skoraj zaspal v kadi, cyeprav je bila voda komaj kaj vecy kot mlacyna. Z nekaksynim nasladnim sykripanjem v sklepih se je povzpel po stopnicah nad Charringtonovo trgovino. Bil je utrujen, a nicy vecy zaspan. Odprl je okno, prizygal umazano malo pecy na olje in pristavil lonec vode za kavo. Julija bo prisyla takoj, medtem pa ima sye knjigo. Sedel je v umazani naslanjacy in odpel jermencyke na aktovki. Tezyak zvezek, amatersko vezan, brez imena ali naslova na platnicah. Tudi tisk je bil videti lahno nepravilen. Listi so bili na robovih izrabljeni in so se zlahka locyevali, kot bi bila syla knjiga zye skozi mnogo rok. Napis na prvi strani se je glasil: TEORIJA IN PRAKSA OLIGARHICYNEGA KOLEKTIVIZMA EMMANUEL GOLDSTEIN (Winston je zacyel brati.) 135 1. poglavje NEVEDNOST JE MOCY Vseskozi zapisani cyas, in morda od konca neolitika, so bile na svetu tri vrste ljudi, Visoki, Srednji in Nizki. Razdeljeni so bili na mnoge nacyine, nosili so nesyteto razlicynih imen in njihovo relativno sytevilo, tako kot medsebojni odnosi, so se menjavali od dobe do dobe; vendar se bistvena struktura druzybe ni nikdar spremenila. Celo po velikanskih prevratih in dozdevno nepreklicnih spremembah se je isti vzorec vedno znova potrdil, tako kot se stabilizator vedno znova povrne v ravnotezyje, ne glede na to, kako dalecy ga potisnemo v to ali ono stran. Cilji teh skupin so docela nespravljivi... Winston je prenehal brati, predvsem zato, da bi precenil dejstvo, da res bere, v udobju in varnosti. Bil je sam: nobenega telekrana, nobene ga usyesa pri kljucyavnici, nobenega zyivcynega impulza, naj se ozre cyez ramo ali pokrije stran z roko. Sladki poletni zrak se mu je igral ob licih. Od nekod iz daljave je prihajalo slabotno vpitje otrok, v sobi sami pa ni bilo nobenega glasu, razen zyuzyelcyjega glasu ure. Namestil se je globlje v naslanjacy in polozyil noge na predpecynik. To je bila blazyenost, to je bila vecynost. Nenadoma, tako kot vcyasih naredisy s knjigo, za katero vesy, da jo bosy koncyno prebral in prebiral znova vsako besedo, jo je odprl na drugem mestu in se znasyel pri tretjem poglavju. Nadaljeval je: 3. poglavje VOJNA JE MIR Razcepitev sveta na tri superdrzyave je bil dogodek, ki ga je bilo mocy predvideti in so ga tudi res predvideli v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ko si je Rusija prikljucyila Evropo in so se Zdruzyene drzyave polastile Britanskega imperija, sta dve od zdaj vladajocyih sil, Evrazija in Oceani- ja, dejansko zye obstajali. Tretja, Eastazija, se je kot posebna enota poja- vila syele po drugem desetletju zmedenega bojevanja. Meje med temi tre- mi superdrzyavami so na nekaterih mestih samovoljne in na drugih kolebajo v skladu z vojno srecyo, vendar v splosynem sledijo geografskim mejam. Evrazija obsega celotni severni del evropske in azijske zemeljske mase, od Portugalske do Beringove ozyine. Oceanija obsega obe Ame- riki, atlantske otoke skupaj z Britanskim otocyjem, Avstralazijo in juzyni 136 del Afrike. Eastazija, manjsya od obeh drugih in z manj izrazito zahodno mejo, obsega Kitajsko in dezyele juzyno od nje, Japonske otoke in velik, a nestalen del Mandzyurije in Tibeta. V taki ali drugacyni povezavi so te tri superdrzyave stalno v vojni in so se tako vojskovale preteklih petindvajset let. Vendar pa vojna ni vecy obupni, unicyujocyi boj, kot je to bila v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. To je vojskovanje z omejenimi cilji med bojujocyimi se, ki so nezmozyni unicyiti drug drugega, ki nimajo materialnega vzroka za bojevanje in jih ne locyuje nikakrsyna bistvena ideolosyka razlika. To pa ne pomeni, da je bodisi samo vojskovanje, bodisi prevladujocyi odnos do vojne postal manj krvolocyen ali bolj vitesyki. Nasprotno, vojna histerija je nenehna in vsesplosyna v vseh dezyelah in na taka dejanja, kot so posilstvo, plenjenje, klanje otrok, zasuzynjevanje celotnih populacij in represalij proti ujetnikom, ki segajo celo do kuhanja in pokopavanja zyivih, gledajo ljudje kot na normalna in, kadar jih zagresyi lastna stran, ne pa sovrazynik, hvalevredna. Vendar pa v fizicynem smislu vojna zajema zelo majhno sytevilo ljudi, vecyinoma dobro podkovane specialiste, in povzrocya sorazmerno majhne izgube. Kadar se spopadejo, se bije boj na nejasnih mejah, o katerih priblizyni legi lahko povprecyen cylovek samo ugiba, ali pa okrog plavajocyih trdnjav, ki strazyijo stratesyke tocyke na vodnih mejah. V centrih civilizacije pomeni vojna le neprestano omejitev potrosynih dobrin in prilozynostne eksplozije raketnih bomb, ki lahko povzrocye nekaj dvajsetin mrtvih. Vojna je dejansko spremenila svoj znacyaj. Natancyneje povedano: razlogi, zaradi katerih se vodi vojna, so se spremenili po vrsti svoje pomembnosti. Motivi, ki so bili v majhni meri navzocyi zye v velikih vojnah zgodnjega dvajsetega stoletja, so zdaj postali dominantni; oblast jih zavestno spoznava in ustvarja. Da lahko razumemo, v cyem je bistvo sedanje vojne -- kajti kljub pregrupiranju, ki se izvrsyi vsakih nekaj let, je to vedno ista vojna -- je treba predvsem doumeti, da je nemogocye, da bi to bila koncyna vojna. Nobena od treh superdrzyav bi ne mogla biti dokoncyno premagana, pa cyeprav bi se drugi dve zdruzyili proti nji. Prevecy so izenacyene in njihova naravna obramba je premocyna. Evrazijo varujejo njene razsezyne zemeljske planjave, Cceanijo syirjave Atlantika in Pacifika, Eastazijo pa plodovitost in delavnost njenih prebivalcev. Drugicy pa ni v materialnem smislu nicyesar vecy, za kar bi se bojevale. Z zasnovanjem samozadostne- ga narodnega gospodarstva, v katerem se produkcija in potrosynja druga z drugo ujemata, se je koncyalo tekmovanje za trzyisycya, kar je bil poglavitni vzrok za prejsynje vojne, medtem ko tekmovanje za surovine 137 ni vecy zadeva zyivljenja ali smrti. Vsekakor je vsaka od treh superdrzyav tako razsezyna, da lahko skoraj vse surovine, ki jih potrebuje, pridobiva znotraj lastnih meja. Kolikor bi imela vojna kaksyen neposreden ekonomski namen, bi to bila vojna za delovno silo. Med mejami treh superdrzyav, in ne v stalni posesti katere od njih, lezyi priblizyni cyetverokot- nik s koti pri Tangerju, Brazzavillu, Darwinu in Hong Kongu, ki ob- sega priblizyno petino zemeljske populacije. In za posest teh gosto na- seljenih predelov in za severni ledeni pol se konstantno bojujejo tri sile. Prakticyno nobena sila ne nadzoruje celotnega spornega ozemlja. Deli teh podrocyij stalno prehajajo iz rok v roke in prilozynost polastiti se z nenadno izdajalsko potezo tega ali onega obmocyja, je tisto, kar jim narekuje, da spet in spet menjajo zaveznika. Vsa sporna ozemlja vsebujejo dragocene rudnine in nekatera od njih dajejo pomembne rastlinske produkte kot na primer gumi, ki ga je v hladnejsyi klimi treba umetno pridobivati po sorazmerno dragi metodi. Predvsem pa vsebujejo brezdanje zaloge cenene delovne sile. Tisti superdrzyavi, ki nadzira ekvatorialno Afriko, dezyele Srednjega vzhoda. Juzyno Indijo ali Indonezijsko otocyje, so na voljo tudi telesa na desetine stotin milijonov slabo placyanih in trdo garajocyih kulijev. Prebivalci teh podrocyij, reducirani bolj ali manj odkrito na status suzynjev, prehajajo neprestano od osvajalca k osvajalcu in so v dirki izdelati vecy vojne opreme, zajeti vecy ozemlja, nadzrati vecy delovne sile in tako dalje, uporabljeni prav tako kot premog in olje. Pripomniti pa je treba, da se boji nikdar zares ne premaknejo onkraj roba spornih podrocyij. Meje Evrazije plavajo sem ter tja med Kongosykim bazenom in severno Sredozemsko obalo; otoke Indijskega oceana stalno zasedata in si spet osvajata Oceanija ali Eastazija; linija, ki v Mongoliji locyuje Evrazijo in Eastazijo, ni nikdar stabilna; vse tri sile si lastijo velikanska ozemlja okoli tecyaja, ki so v resnici zvecyine nenaseljena in neraziskana; vendar pa ravnotezyje sil zmeraj ostaja priblizyno enako in ozemlje, ki pomeni osrcyje vsake od superdrzyav, ostaja zmeraj nedotaknjeno. Sye vecy, delo izkorisy- cyanih ljudi okoli ekvatorja ni resnicyno potrebno za svetovno gospodar- stvo. Nicyesar ne prispevajo k bogastvu sveta, kajti karkoli proizvedejo, je uporabljeno v vojne namene in objekt vojskovanja je vedno enak -- biti v boljsyem polozyaju za novo vojskovanje. Suzyenjsko prebivalstvo omogocya s svojim delom, da se tempo nenehnega bojevanja povecyuje. Toda ko bi jih ne bilo, bi struktura svetovne druzybe in postopek, s 138 katerim se vzdrzyuje, ne bila bistveno drugacyna. Osnovni cilj modernega vojskovanja (v soglasju z nacyeli dvomisyljenja vodecyi mozygani Ozyje partije ta cilj hkrati priznavajo in ga ne priznavajo) je uporabljati produkte strojev, ne da bi se dvignil splosyni zyivljenjski standard. Vse od konca devetnajstega stoletja je industrijsko druzybo mucyil problem, kaj storiti s presezykom potrosynih dobrin. Danes, ko ima le malo ljudi dovolj jesti, ta problem ocyitno ni resen, in morda ne bi postal, celo cye bi ne delovali umetni procesi unicyevanja. Danasynji svet je gol, lacyen, razrusyen kraj v primerjavi s svetom, kakrsyen je bil pred letom 1914, in sye hujsyi v primerjavi z umisyljeno prihodnostjo, kakrsyne so se ljudje tistega cyasa veselili. V zgodnjem dvajsetem stoletju je sodila vizija bodocye druzybe, neverjetno bogate, brezdelne, urejene in ucyinkovite -- blesycyecyi antisepticyni svet stekla, jekla in snezyno belega betona -- v zavest skoraj vsakega pismenega cyloveka. Znanost in tehnologija sta napredo- vali s presenetljivo naglico in zdelo se je naravno domnevati, da se bosta dalje razvijali. To se ni zgodilo, deloma zaradi revsycyine, ki jo je povzrocyila dolga vrsta vojn in revolucij, deloma zato, ker je bil znanstveni in tehnicyni razvoj odvisen od empiricyne navade misyljenja, ki se ni mogla obdrzyati v striktno uniformirani druzybi. Na splosyno je svet danes bolj primitiven, kot je bil pred petdesetimi leti. Nekateri zaostali predeli so napredovali in razni izumi, vedno nekje povezani z vojskova- njem ali s policijsko sypijonazyo, so napredovali, toda eksperiment in iznajdba sta se zvecyine ustavila in razdejanje, ki ga je povzrocyila atomska vojna v devetnajstopetdesetih letih, ni bilo nikoli popolnoma obnovljeno. Kljub temu pa so nevarnosti, ki jih prinasyajo s seboj stroji, sye vedno tu. Od trenutka, ko se je stroj pojavil, je bilo jasno vsem mi- slecyim ljudem, da je potreba po tezyasykem delu in zato v veliki meri tudi po cylovesyki neenakosti, izginila. Ko bi bili stroji preudarno uporabljeni za ta namen, bi bile lakota, cyezmerno delo, umazanija, nepismenost in bolezen v nekaj generacijah izginile. In res so stroji, ne da bi bili uporabljeni za ta namen, ampak po nekem avtomaticynem procesu -- s proizvajanjem dobrin, ki jih je bilo vcyasih nemogocye ne razdeliti -- zelo visoko vzdignili standard povprecynega cyloveka po obdobju okrog petdesetih let na koncu devetnajstega stoletja in v zacyetku dvajsetega. Jasno pa je bilo tudi, da vsestransko narasycyanje blaginje grozi z unicyenjem -- in res je bilo to v nekem smislu unicyenje -- hierarhicyne druzybe. V svetu, kjer bi vsakdo delal kratek delavnik, imel dovolj jesti, zyivel v hisyi s kopalnico in hladilnikom in imel avtomobil ali celo letalo, bi najocyitnejsya in morda najpomembnejsya oblika neenakosti zye izginila. Cye 139 bi blaginja nekocy postala splosyna, ne bi dovoljevala nikakrsyne razlike. Nedvomno si je bilo mogocye zamisliti druzybo, v kateri bi blaginja, v smislu osebne posesti in razkosyja, morala biti enakomerno porazdelje- na, medtem ko bi oblast ostala v rokah majhne, privilegirane kaste. Toda v praksi taka druzyba ne bi dolgo ostala stabilna. Kajti cye bi prosti cyas in brezskrbnost uzyivali vsi enako, bi velika masa ljudi, ki je obicyajno poneumljena od revsycyine, postala pismena in bi se naucyila sama misliti, in ko bi bili zye tako dalecy, bi prej ali slej spoznali, da privilegirana manjsyina nima nobene funkcije in bi z njo pomedli. V dolgem teku let je bila hierarhicyna druzyba mogocya le na temeljih revsycyine in nevednosti. Vrnitev v agrikulturno preteklost, o cyemer so sanjali nekateri misleci okoli zacyetka dvajsetega stoletja, ni bila izvedljiva resyitev. Bila je v konfliktu s tezynjo po mehanizaciji, ki je tako rekocy nagonsko zavladala po skoraj vsem svetu, in sye vecy, vsaka dezyela, ki je ostala industrijsko zaostala, je bila v vojasykem pogledu nemocyna in obsojena, da ji posredno ali neposredno vladajo njeni naprednejsyi tekmeci. Prav tako ni bila zadovoljiva resyitev obdrzyati mnozyice v revsycyini z omejevanjem proizvodnje dobrin. To se je v veliki meri zgodilo med koncyno fazo kapitalizma, priblizyno med letom 1920 in 1940. Dovolili so, da gospodarstvo mnogih drzyav stagnira, niso vecy obdelovali zemlje, osnovni kapital se ni povecyeval, velikim mnozyicam prebivalstva so onemogocyali, da bi delale; na pol zyive jih je vzdrzyevalo drzyavno socialno skrbstvo. Toda tudi to je privedlo do vojasyke syibkosti in ker je bilo tako povzrocyeno pomanjkanje ocyitno nepotrebno, je neogibno privedlo do opozicije. Sylo je za to, kako obdrzyati kolesa industrije v teku, ne da bi v svetu narasycyala prava blaginja. Dobrine je bilo treba proizvajati, ne pa razdeljevati. In v praksi je bila edina pot za dosego tega neprestano vojskovanje. Bistveni akt vojne je unicyevanje, ne nujno cylovesykih zyivljenj, pacy pa proizvodov cylovesykega dela. Z vojno nekako razbijasy na kose, posyiljasy v stratosfero ali potapljasy na dno morja tisto blago, ki bi ga sicer uporabil tako, da bi postalo zyivljenje mnozyic prevecy udobno, in po daljsyem cyasu tudi bolj inteligentno. Tudi kadar vojno orozyje ni resnicyno unicyeno, je proizvodnja orozyja sye vedno primeren nacyin za zapravljanje delovne sile, ne da bi proizvajali nekaj, kar bi bilo lahko tudi konsumirano. Plavajocya trdnjava, na primer, je zaprla vase delo, s katerim bi bilo mogocye izdelati nekaj sto tovornih ladij. Koncyno so jo izlocyili kot 140 zastarelo; nikdar ni prinesla nikomur nobene materialne koristi; nato z novim velikanskim delom zgradijo novo plavajocyo trdnjavo. V nacyeluje vojno prizadevanje vedno planirano tako, da lahko pozyre vsak presezyek, ki je morda na voljo sye potem, ko je zadosycyeno osnovnim potrebam prebivalstva. V praksi pa vladajocyi krogi potrebe prebivalstva vedno podcenujejo in posledica tega je kronicyno pomanjkanje polovice zyivljenjskih potrebsycyin; a na to gledajo kot na nekaj koristnega. To je premisyljena politika, ki drzyi celo favorizirane sloje nekje na robu stiske, kajti splosyno stanje pomanjkanja povecyuje pomembnost majhnih privilegijev in torej povecyuje razliko med enim in drugim slojem. Po merilih zgodnjega dvajsetega stoletja zyivi celo cylan Ozyje partije zmerno in delavno zyivljenje. Kljub temu pa ga tistih nekaj razkosyij, ki jih uzyiva -- njegovo veliko, lepo opremljeno stanovanje, boljsye tkanine njegovih oblek, boljsya kvaliteta hrane, pijacye in tobaka, dva ali trije sluzyabniki, osebni avtomobil ali helikopter -- prestavljajo v drugacyen svet kot cylana Syirsye partije in cylani Syirsye partije imajo podobne ugodnosti v primerjavi z revnejsyimi mnozyicami, ki jim pravimo >>raja<<. Socialna atmosfera je podobna tisti iz obleganega mesta, kjer lastniku kos konjskega mesa pomeni bogastvo, ki ga locyuje od revsycyine. Zavest, da je vojna in je torej drzyava v nevarnosti, pa hkrati ucyinkuje tako, da je videti naravno in neogibno za prezyivetje, cye ima vso oblast v rokah majhna kasta. Kot bomo videli, ne samo da vojna unicyuje, kar je treba unicyiti, temvecy opravlja to tudi na psiholosyko sprejemljiv nacyin. Nacyelno bi bilo cyisto preprosto zapraviti presezyek svetovnega dela z gradnjo templjev in piramid, s kopanjem jam in ponovnim zasipanjem ali celo s proizvodnjo velikih kolicyin dobrin, ki bi jih nato zazygali. A to bi zagotovilo samo ekonomsko bazo, ne bi pa ustvarilo tudi emocionalne baze za hierarhicy- no druzybo. Tu ni vazyna morala mnozyic, katerih stalisycye je nepomembno, vse dokler ostajajo stalno pri delu, temvecy morala same Partije. Celo od najskromnejsyega cylana Partije pricyakujejo, da je zmozyen, delaven in v ozkih mejah celo inteligenten; potrebno pa je tudi, da je fanatik, ki v njem prevladujejo strah, sovrasytvo, prilizovanje in orgiasticyno zmago- slavje. Z drugimi besedami, vazyno je, da ima miselnost, ki je potrebna za vojno stanje. Ni vazyno, ali se vojna res bojuje, ker dokoncyna zmaga ni mogocya, tudi ni vazyno, ali vojna poteka dobro ali slabo. Potrebno je le, da v drzyavi vlada vojno stanje. Partija zahteva od svojih cylanov, da si razcepijo razum, kar je lazyje dosecyi v vojni atmosferi; to stanje je zdaj skoraj univerzalno in visye ko se vzpenjasy po lestvici, bolj je opazno. Prav v Ozyji partiji sta vojna histerija in sovrasytvo do sovrazynika najmocynejsyi. 141 Cylanu Ozyje partije je v upravni sluzybi cyesto treba vedeti, da je ta ali ona navedba v vojnih porocyilih neresnicyna, in pogosto se utegne zavedati, da je celotna vojna ponarejena ter je ali sploh ni, ali pa se vodi v namene, ki so popolnoma razlicyni od deklariranih; tako spoznanje pa zlahka nevtralizira tehnika dvomisyljenja. Tako noben cylan Ozyje partije ne omahuje v misticyni veri, da je vojna resnicyna in se mora zmagovito koncyati za Oceanijo, ki bo slednjicy nesporno zagospodovala nad vsem svetom. Za vse cylane Ozyje partije je ta prihajajocya zmaga stvar vere. Dosegli jo bodo ali s postopnim zaseganjem vecy in vecy ozemlja, tako da bodo krepili svojo vsestransko premocy, ali pa z odkritjem kaksynega novega in neubranljivega orozyja. Iskanje novih orozyij se nepretrgano nadaljuje; to je ena od zelo redkih preostalih dejavnosti, v katerih inventivni in spekulativni tip razuma lahko najde izhod. V Oceaniji je dandanes znanost v starem smislu skoraj prenehala. V Novoreku ni besede za >>znanost<<. Empiricyna metoda misyljenja, na kateri so bili zasnovani vsi znanstveni dosezyki preteklosti, nasprotuje najbolj temeljnim nacyelom Angsoca. In celo tehnika napreduje samo takrat, kadar se njeni proizvodi nekako uporabijo za zmanjsyevanje cylovesyke svobode. V vseh uporabnih umetnostih svet ali miruje ali pa nazaduje. Polja obdelujejo z vprezynimi plugi, medtem ko knjige pisyejo stroji. Toda v zadevah zyivljenjskega pomena -- kar v resnici pomeni vojno ali policijsko sypijonazyo -- empiricyni pristop sye vzpodbujajo ali ga vsaj prenasyajo. Partija si je postavila za cilj zavojevati celotno povrsyino zemlje in dokoncyno iztrebiti mozynost neodvisnega misyljenja. Iz tega izhajata dva problema, ki ju Partija poskusya resyiti. Prvi je, kako proti volji cyloveka odkriti, kaj misli , in drugi, kako v nekaj sekundah pobiti nekaj sto milijonov ljudi brez vnaprejsynjega opozorila. Kolikor se znanstveno raziskovanje sye nadaljuje, je to njegova poglavitna naloga. Danasynji znanstvenik je bodisi mesyanica psihologa in inkvizitorja, ki z izredno natancynostjo preucyuje pomen izraza na obrazu, gibov in odtenkov glasu ter preizkusya mamila, ki onemogocyajo prikrivanje resnice, terapijo s syokom, hipnozo in telesno mucyenje; ali pa je kemik, fizik ali biolog, ki se ukvarja samo s takimi vejami svojega posebnega predmeta, ki so pomembne za jemanje zyivljenja. V velikanskih laboratorijih Ministrstva miru in na eksperimentalnih postajah, skritih v brazilskih gozdovih, avstralskih pusycyavah ali na izgubljenih otokih Antarktike, so neutrudno 142 na delu mosytva strokovnjakov. Nekateri se ukvarjajo preprosto s planiranjem logistike prihodnjih vojn; drugi izumljajo vecyje in vecyje raketne bombe, bolj in bolj mocyne eksplozive, bolj in bolj nepredirno oklepno jeklo; drugi isycyejo nove in sye bolj smrtne pline, ali pa topljive strupe, ki bi jih bilo mogocye proizvesti v takih kolicyinah, da bi unicyili vegetacijo celotnih kontinentov; ali pa zarode bolezenskih klic, imunizi- ranih proti vsem mogocyim protitelescem; drugi si prizadevajo narediti vozilo, ki bi si izvrtalo pot pod zemljo, tako kot podmornica pod vodo, ali pa letalo, ki bi bilo tako neodvisno od svoje baze kot plavajocya ladja; drugi raziskujejo sye bolj nemogocye mozynosti, na priliko, kako bi zbrali soncyne zyarke skozi lecye, postavljene na tisocye kilometrov dalecy v vesolju in povzrocyali umetne zemeljske potrese in bibavicyne valove z vrocyino iz sredisycya zemlje. Toda nobeden teh nacyrtov se nikdar ne priblizya uresnicyenju in nobena treh superdrzyav se nikdar pomembno ne vzdigne nad drugi dve. Pomembno je to, da vse tri sile zye imajo v atomski bombi orozyje, ki je veliko mocynejsye od tistih, ki naj bi jih odkrile njihove sedanje raziskave. Cyeprav Partija v skladu s svojimi obicyaji pripisuje iznajdbo atomskih bomb sebi, so se le-te pojavile zye v devetnajstosytiridesetih letih in so jih v vecyjem obsegu prvicy uporabili kaksynih deset let kasneje. V tistem cyasu je nekaj sto bomb padlo na industrijska sredisycya, predvsem v evropski Rusiji, zahodni Evropi in Severni Ameriki. Ucyinek je bil ta, da so se vodilne skupine vseh dezyel prepricyale, da bi le sye nekaj vecy atomskih bomb pomenilo konec organizirane druzybe in tako tudi njihove lastne oblasti. Po tistem sicer niso sklenili uradnega sporazuma ali zacyeli govoriti o tej mozynosti, vendar niso odvrgli nobene bombe vecy. Vse tri sile so samo sye zmerom izdelovale atomske bombe ter jih hranile za odlocyilno prilozynost, o kateri so vse tri verjele, da bo slej ko prej prisyla. In medtem je vojna umetnost ostala na istem skoraj trideset ali sytirideset let. Vecy kot prej uporabljajo helikopterje, bombnike pa so zvecyine spodrinili dirigirani izstrelki in krhka premicyna bojna ladja je prepustila mesto skoraj nepotopljivi plavajocyi trdnjavi. Tank, podmornica, torpe- do, strojnica in celo pusyka ter rocyna granata pa so sye vedno v rabi. In kljub neskoncynim pokolom, o katerih porocyajo na telekranih in v tisku, se obupne borbe, v katerih je bilo vecykrat v nekaj tednih ubitih na stotine in celo na milijone ljudi, niso nikdar ponovile. Nobena od treh superdrzyav se nikoli ne loti manevra, s katerim bi tvegala resen poraz. Kadar pride do vecyje operacije, je to ponavadi nenaden napad na zaveznika. Strategija, ki se je drzye, ali pa se hlinijo, da 143 se je drzye vse tri sile, je ista. Gre namrecy za to: s kombinacijo bojevanja, barantanja in pravocyasnih izdajalskih udarcev poskusyajo pridobiti obrocy baz, ki bi popolnoma obkrozyile eno ali drugo od obeh tekmujocyih drzyav, nato pa bi podpisali s tem rivalom pakt o prijateljstvu in ostali v miroljubnih odnosih toliko let, da bi se sum uspaval. V tem cyasu bi zbrali rakete, natovorjene z atomskimi bombami, na vseh stratesykih tocykah; koncyno bi vse hkrati izstrelili in ucyinek bi bil tako unicyujocy, da bi bilo masycyevanje nemogocye. To bi bil potem cyas za podpis pakta prijateljstva s preostalo svetovno silo, v pripravah za naslednji napad. Ta nacyrt, to je komajda potrebno recyi, je le sen, ki ga ni mogocye uresnicyiti. Sye vecy, nikdar ne pride do bojev, razen v spornih podrocyjih okoli tecyaja in ekvatorja, nikoli ne pride do poskusa vdora na sovrazyno ozemlje. To pojasnjuje dejstvo, da so na nekaterih mestih meje med superdrzyavami samovoljne. Evrazija, na primer, bi z lahkoto zavzela Britanske otoke, ki so geografsko del Evrope, po drugi strani pa bi bilo za Oceanijo mogocye, da potisne svoje meje do Rena ali celo do Visle. A to bi prelomilo nacyelo, ki se ga drzye vse tri stranke, cyeprav ni bilo nikoli formulirano, o kulturni integriteti. Cye bi Oceanija zavzela podrocyja, ki so bila nekocy znana kot Francija in Nemcyija, bi bilo potrebno bodisi iztrebiti prebivalstvo, kar je fizicyno zelo tezyka naloga, bodisi asimilirati prebivalstvo priblizyno sto milijonov ljudi, ki so, kolikor gre za tehnicyno razvitost, priblizyno na ravni Oceanije. Problem je isti pri vseh treh superdrzyavah. Za njihovo strukturo je vsekakor potrebno, da ljudje ne smejo priti v stik s tujci, razen do neke meje z vojnimi ujetniki in temnopoltimi suzynji. Celo na uradnega zaveznika vedno gledajo z najtemnejsyim sumom. Razen vojnih ujetnikov povprecyni drzyavljan Oceanije nikdar ne vidi drzyavljana Eastazi je ali Evrazije in prepoveda- no mu je znanje tujih jezikov. Cye bi mu bili dovoljeni stiki s tujci, bi odkril, da so to bitja, podobna njemu samemu, in da je vecyina tega, kar so mu o njih govorili, lazy. Zapecyateni svet, v katerem zyivi, bi bil prelomljen in strah, sovrasytvo in prepricyanje v lastni prav, od katerih je odvisna njegova morala, bi morda izhlapele. Torej so spoznali na vseh straneh -- naj Perzija, Egipt, Java ali Cejlon sye tolikokrat menjajo lastnika, poglavitnih meja ne sme nikdar prestopiti nicy razen bomb. Za vsem tem ticyi dejstvo, ki ga nikdar ne omenjajo, ki pa ga potihoma uposytevajo in se ravnajo po njem: namrecy to, da so si zyivljenjske razmere v vseh treh superdrzyavah zelo podobne. V Oceaniji 144 se vladajocya filozofija imenuje Angsoc, v Evraziji se imenuje Neoboljsye- vizem in v Eastaziji ima kitajsko ime, ki ga obicyajno prevajamo kot Cyasycyenje smrti, a ga morda bolje predstavlja izraz Razveljavljenje Jaza. Drzyavljanu Oceanije ni dovoljeno vedeti nicyesar o nacyelih drugih dveh filozofij, vendar pa ga ucyijo, naj ju cyrti kot barbarsko nasilje nad moralo in zdravo pametjo. V resnici pa je te tri filozofije komaj mogocye locyiti, druzybenih redov, ki jih podpirajo, pa sploh ne. Povsod je enaka piramidalna struktura, enako cyasycyenje polbozyanskega vodje, enako gospodarstvo, ki dela za vojsko in za vojskovanje. Sledi, da tri superdrzyave ne le ne morejo premagati druga druge, ampak bi s tem tudi ne pridobile nobene ugodnosti. Nasprotno, dokler ostanejo v konfliktu, podpirajo druga drugo kot trije snopi koruze. Kot ponavadi se vladajocye skupine vseh treh sil hkrati zavedajo in ne zavedajo, kaj pocynejo. Svoje zyivljenje posvecyajo zavojevanju sveta, vendar tudi vedo, da je potrebno, da se vojna nadaljuje v nedogled in brez zmage. Medtem pa zaradi tega, ker ni nevarnosti, da bi zavojevali svet, lahko zanikajo resnicynost, kar je posebna poteza Angsoca in njegovih rivalskih sistemov. Tu je potrebno ponoviti, kar smo povedali zye prej, da je vojna s tem, ko je postala trajna, v temeljih spremenila svoj znacyaj. V preteklih dobah je bila vojna nekaj, kar se je prej ali slej koncyalo, ponavadi z nesporno zmago ali s porazom. V preteklosti je bila vojna tudi eden poglavitnih instrumentov, po katerih so cylovesyke druzybe ostajale v stiku s fizicyno stvarnostjo. Vsi voditelji vseh dob so skusyali svojim privrzyencem vsiliti napacyen pogled na svet, niso pa si mogli privosycyiti, da bi podzyigali iluzijo, ki bi tezyila k oslabitvi vojasyke ucyinkovitosti. Dokler je poraz pomenil izgubo neodvisnosti ali kaksyno drugo posledico, ki na splosyno velja za nezazyeleno, so morali biti varnostni ukrepi pred porazom ucyinkoviti. Fizicynih dejstev ni bilo mogocye ignorirati. V filozofiji, religiji, etiki ali politiki je bilo dva in dva morda res pet, kadar pa je kdo nacyrtoval pusyko ali letalo, je moralo biti sytiri. Neucyinkoviti narodi so bili slej ko prej porazyeni in boj za uspesynost je sovrazyen iluzijam. Cye si hotel uspeti, si moral biti razen tega zmozyen ucyiti se iz preteklosti, kar je pomenilo imeti precej natancyno predstavo o tem, kaj se je v preteklosti dogajalo. Cyasniki in zgodovinske knjige so bile seveda vedno pobarvane in pristranske, a ponarejanje taksyne vrste, kot je danes v rabi, bi bilo nemogocye. Vojna je bila zanesljivi varuh zdrave pameti in kar zadeva vladajocyi razred, je bila verjetno najpo- membnejsye vseh jamstev. Kadar je vojno mocy zgubiti ali dobiti, vladajocyi razred ne more biti brez vsake odgovornosti. Kadar pa vojna 145 postane dobesedno trajna, tudi preneha biti nevarna. Kadar je vojna trajna, ni vecy take stvari, kot je vojasyka nujnost. Tehnicyni napredek se lahko ustavi in najbolj otipljiva dejstva je mocy zanikati ali jih omalovazyevati. Kakor smo videli, opravljajo raziskovanja, ki jih lahko imenujemo znanstvena, sye vedno za vojne namene, a so v bistvu nekaksyno dnevno sanjarjenje in zaradi tega ni vazyno, da ne morejo pokazati rezultatov. Sposobnost, celo vojasyka sposobnost ni vecy potrebna. Nicy ni sposobno v Oceaniji razen Miselne policije. Ker je vsaka od treh superdrzyav nepremagljiva, je pravzaprav vsaka svet zase, znotraj katerega je mogocye varno izvajati skoraj vsako miselno per- verznost. Stvarnost pritiska na ljudi samo sye s potrebami vsakdanjega zyivljenja -- treba je jesti in piti, imeti zavetje in obleko, ogniti se temu, da pogoltnesy strup ali stopisy skozi podstresyno okno, in podobno. Med zyivljenjem in smrtjo pa med fizicynim ugodjem in bolecyino je sye vedno razlocyek, to pa je tudi vse. Odrezan od stikov z zunanjim svetom in s preteklostjo je drzyavljan Oceanije podoben cyloveku v medzvezdnem prostoru, ki nikakor ne more vedeti, kje je gori in kje doli. Vladarji take drzyave so absolutni, tako kot faraoni in Cezarji niso mogli biti. Prisiljeni so zavarovati svoje podlozynike pred smrtjo od lakote, hraniti prebival- stvo v takem sytevilu, ki je dovolj veliko, da je nadlezyno, in prisiljeni so ostati na isti nizki ravni vojasyke tehnike kot njihovi tekmeci: toda brzy ko je ta minimum dosezyen, lahko poljubno oblikujejo stvarnost. Cye torej presojamo vojno po merilih prejsynjih vojn, je to le sleparija. Podobna je bojem med nekimi prezyvekovalci, katerih rogovi so nasajeni v takem kotu, da niso zmozyni raniti drug drugega. A cyeprav je nerealna, ni brez pomena. Pozyira presezyek potrosynih dobrin in pomaga ohraniti potrebno mentalno atmosfero, ki jo hierarhicyna druzyba potrebuje. Kot bomo videli, je zdaj vojna cyisto interna zadeva. V preteklosti so se vladajocyi razredi vseh dezyel, cyeprav so se morda zavedali skupnega interesa in so zato omejili unicyevalnost vojne, res borili drug proti drugemu in zmagovalec je vedno plenil premaganca. V nasyem sodob- nem svetu pa se sploh ne borijo druga proti drugi. Vsaka vladajocya grupa se vojskuje proti svojim lastnim podrejenim in cilj vojne ni osvojiti ozemlje ali to preprecyiti, temvecy ohraniti strukturo druzybe. Sama beseda >>vojna<< je torej postala neustrezna. Morda bi bilo ustrezneje recyi, da je vojna, ko je postala trajna, prenehala. Posebni pritisk, ki ga je izvajala na ljudi med neolitikom in zgodnjim dvajsetim stoletjem, je izginil in 146 nadomestilo ga je nekaj popolnoma drugacynega. Ucyinek bi bil v veliki meri isti, ko bi se tri superdrzyave, namesto da se bojujejo druga proti drugi, sporazumele, da bodo zyivele v vecynem miru, vsaka med lastnimi nedotakljivimi mejami. Kajti v tem primeru bi bila vsaka sye vedno vase zaprti svet, za vedno resyen vpliva zunanje nevarnosti, zaradi katerega bi njeni ljudje utegnili spregledati. Mir, ki bi bil res vecyen, bi bil isto kot vecyna vojna. To -- cyeprav ga ogromna vecyina cylanov Partije razume le povrsyno -- je notranji smisel partijske parole: VOJNA JE MIR! Winston je za trenutek prenehal brati. Nekje v veliki daljavi je zagrmela raketna bomba. Blazyeni obcyutek, da je sam s prepovedano knjigo, v sobi brez telekrana, ni upadel. Samota in varnost sta bila fizicyna obcyutka, nekako pomesyana z utrujenostjo njegovega telesa, mehkobo stola, ucyinkom slabotnega pihljanja od okna, ki se je igral ob njegovem licu. Knjiga ga je ocyarala, ali bolje, ga je pomirila. V nekem smislu mu ni povedala nicy novega, a v tem je bil del privlacynosti. Povedala je to, kar bi bil povedal on, ko bi mu bilo mogocye urediti zmedene misli. Bila je produkt duha, podobnega njegovemu, toda neskoncyno mocynejsyega, bolj sistematicynega, manj prestrasyenega. Najboljsye knjige, je opaz l, so tiste, ki ti povedo tisto, kar zye vesy. Ko se je vrnil nazaj k prvemu poglavju, je zye zaslisyal Julijin korak na stopnicah in se dvignil s stola, da bi jo sprejel. Vrgla je svojo rjavo torbo za orodje na tla in se mu vrgla v objem. Ze vecy kot teden dni je bilo, kar sta se videla. >>Imam knjigo,<< je rekel, ko sta se locyila. >>Oh, imasy jo? Dobro,<< je rekla brez velikega zanimanja in skoraj nemudoma pokleknila poleg pecyi na olje, da bi pripravila kavo. K temu predmetu sta se vrnila syele potem, ko sta bila zye pol ure v postelji. Vecyer je bil dovolj hladen, da je bilo vredno potegniti nase pregrinjalo. Od zdolaj je prihajal domacyi zvok petja in podrsavanja s cyevlji na kamnitih plosycyah. Misyicyasta zyenska z rdecyimi rokami, ki jo je Winston videl pri svojem prvem obisku, je sodila skoraj med pritikline dvorisycya. Videti je bilo, da ni dnevne ure, ko bi ne koracyila sem in tja med sykafom in vrvjo ter si izmenicyno ali masyila usta s sycyipalkami ali se spusycyala v presyerno pesem. Julija se je namestila na bok in videti je bilo, da bo vsak hip zaspala. Segel je po knjigi, ki je lezyala na tleh, in se usedel ob zglavju postelje. >>Bratijo morava,<< je rekel. >>Tudi ti. Vsi cylani Bratovsycyinejo morajo brati.<< 147 >>Ti jo beri,<< je rekla z zaprtimi ocymi. >>Beri naglas. Tako bo najboljsye. Potem mi jo lahko mimogrede razlozyisy. << Urni kazalci so kazali syest, se pravi osemnajst. Imela sta tri ali sytiri ure pred seboj. Naslonil si je knjigo na kolena in zacyel brati: I. poglavje NEVEDNOST JE MOCy Vseskozi zapisani cyas, in morda od konca neolitika, so bile na svetu tri vrste ljudi, Visoki, Srednji in Nizki. Razdeljeni so bili na mnoge nacyine, nosili so nesyteto razlicynih imen in njihovo relativno sytevilo, tako kot medsebojni odnosi so se menjavali od dobe do dobe; vendar se bistvena struktura druzybe ni nikdar spremenila. Celo po velikanskih prevratih in dozdevno nepreklicnih spremembah se je isti vzorec vedno znova uveljavil, tako kot se stabilizator vedno zaova povme v ravnotezyje, ne glede na to, kako dalecy ga potisnemo v to ali ono stran. >>Julija, si budna?<< je rekel Winston. >>Ja, ljubi, poslusyam. Nadaljuj. Cyudovito je.<< Bral je dalje: Cilji teh treh skupin so docela nespravljivi. Cilj Visokih je ostati tam, kjer so. Cilj Srednjih je zamenjati mesto z Visokimi. Cilj Nizkih, kadar ga sploh imajo -- kajti za Nizke je nenehoma znacyilno, da so prevecy zdelani od garanja, da bi se vecy kot samo v presledkih zavedali cyesarkoli mimo svojih vsakdanjih zyivljenj -- je odstraniti vse razlike in ustvariti druzybo, v kateri bodo vsi ljudje enaki. Tako se skozi vso zgodovino boj, ki je v bistvenih potezah zmeraj isti, spet in spet ponavlja. Dolga obdobja je videti, da so Visoki varno na oblasti, a prej ali slej vedno pride trenutek, ko izgubijo bodisi vero vase, bodisi zmozynost, da bi bili sposobni vladati, ali pa oboje. Potem jih Srednji vrzyejo in pridobe Nizke na svojo stran pod pretvezo, da se borijo za svobodo in pravico. Kakor hitro pa Srednji dosezyejo svoj smoter, porinejo Nizke nazaj na njihovo staro hlapcyevsko mesto in sami postanejo Visoki. Takoj se odcepi nova Srednja skupina od ene izmed drugih skupin ali od obeh, in boj se zacyne znova. Od treh skupin se samo Nizkim ni niti zacyasno posrecyilo, da bi bili dosegli svoj cilj. Pretirano bi bilo recyi, da v vsej zgodovini ni bilo napredka na gmotni ravni. Celo danes, v dobi propada, je povprecynemu 148 cyloveku bolje, kot mu je bilo pred stoletji. Toda z nobenim povecyanjem blaginje, z nobenim izboljsyanjem nravi, z nobeno reformo ali revolucijo se ni cylovesytvo nikdar niti za milimeter priblizyalo enakosti. Za Nizke ni nobena druzybena sprememba pomenila dosti vecy kot to, da so se spremenila imena gospodarjev. Do poznega devetnajstega stoletja je mnogim opazovalcem postalo ocyitno, da se to dogajanje ponavlja po istem kalupu. Nato so zrasle syole mislecev, ki so interpretirali zgodovino kot ciklicyni proces in skusyali pokazati, da je neenakost nespremenljivi zakon cylovesykega zyivljenja. Ta nauk je seveda vedno imel svoje privrzyence, toda nacyin, kako so ga prikazali zdaj, je pomenil tehtno spremembo. V preteklosti so predvsem Visoki potrebovali nauk, ki je zagovarjal hierarhicyno obliko druzybe. Pridigali so jo kralji in aristokrati, duhovniki in advokati in podobni, ki so bili njihovi priskledniki, ter so jo navadno omilili z obljubami o nadomestilu za to v nekem umisyljenem svetu onstran groba. Dokler so se Srednji bojevali za oblast, so vedno uporabljali izraze kot svoboda, pravica, bratstvo. Zdaj pa so zamisel o bratstvu vseh ljudi zacyeli napadati ljudje, ki sye niso bili na vodilnih polozyajih, ampak so syele upali, da bo v kratkem tako. V preteklosti so Srednji delali revolucije pod zastavo enakosti in nato uvedli novo tiranijo, brzy ko so strmoglavili staro. Nove Srednje skupine pa so dejansko zye vnaprej razglasile svojo tiranijo. Socializem, teorija, ki se je pojavila v zgodnjem devetnajstem stoletju in je bila zadnji cylen v miselni verigi, ki sega tja do suzyenjskih uporov v antiki, je bil sye globoko pod vplivom utopizma preteklih dob. Toda v vsaki varianti socializma, ki se je pojavila od priblizyno leta 1900 dalje, so misel, da naj bi povsod zavladali svoboda in enakost, bolj in bolj odkrito opusycyali. Nova gibanja, ki so se pojavila sredi tega stoletja, Angsoc v Oceaniji, Neoboljsyevizem v Evraziji, Cyasycyenje smrti, kot ga obicyajno imenujemo, v Eastaziji, so si zavestno postavili za cilj ovekovecyiti nesvobodo in neenakost. Ta nova gibanja so seveda zrasla iz starih in so tezyila k temu, da obdrzyijo njihova stara imena in se spogledujejo z njihovimi ideologijami. Toda namen vseh teh gibanj je bil ustaviti napredek in zamrzniti zgodovino v nekem izbranem trenutku. Znani zamah nihala se je imel izvrsyiti sye enkrat in se potem ustaviti. Kot ponavadi naj bi Visoke prepodili Srednji, ki bi nato postali Visoki: toda tokrat naj bi bili Visoki z zavestno strategijo zmozyni obdrzyati svoj polozyaj za stalno. Novi druzybeni nauki so nastali deloma zaradi nakopicyenega zgodo- vinskega znanja in povecyanega smisla za zgodovino, ki so ga pred 149 devetnajstim stoletjem komaj poznali. Ciklicyno gibanje zgodovine je bilo zdaj mogocye razumeti ali vsaj mislili so, da je tako; in cye so ga razumeli, potem so tudi mogli vplivati na to gibanje tako, da so ga spremenili. Toda poglavitni, temeljni vzrok je bil ta, da je od zacyetka dvajsetega stoletja cylovesyka enakost postala tehnicyno mogocya. Sye je bilo res, da ljudje niso bili enaki po naravnih talentih in da je druzyba morala funkcije specializirati na nacyin, ki je favoriziral nekatere posameznike pred drugimi; vendar ni bilo vecy prave potrebe po razredni razliki ali po vecyjih razlikah v bogastvu. V prejsynjih dobah razlike niso bile samo neogibne, marvecy zazyelene. Neenakost je bila cena, ki so jo placyevali za civilizacijo. Z razvojem strojne produkcije pa se je zadeva spremenila. Celo cye je bilo sye treba, da ljudje opravljajo razlicyne vrste dela, ni bilo vecy treba, da zyivijo na razlicyni druzybeni ali ekonomski ravni. Zato novim skupinam, ki naj bi si pridobile oblast, cylovesyka enakost ni bila vecy ideal, za katerega se je treba boriti, ampak nevarnost, ki jo je treba odvrniti. V bolj primitivnih obdobjih, ko je bila pravicyna in miroljubna druzyba neuresnicyljiva, je bilo prav lahko verjeti vanjo. Zamisel o zemeljskem raju, v katerem bi lahko ljudje zyiveli po bratsko, brez zakonov in brez tezykega dela, je preganjala cylovesyko domisyljijo tisocye let. In ta vizija je imela nekaj vpliva celo na skupine, ki so se pravzaprav okoristile z vsako zgodovinsko spremembo. Dedicyi francoskih, anglesykih in amerisykih revolucij so deloma verjeli v lastne fraze o pravicah cyloveka, svobodi govora, enakosti pred zakonom in podobno ter so celo pusycyali, da je to do neke mere vplivalo na njihovo ravnanje. Toda do cyetrtega desetletja dvajsetega stoletja so postali vsi glavni tokovi politicyne misli avtokraticy- ni. Zemeljski raj je bil ob ugled natanko v tistem trenutku, ko je postal uresnicyljiv. Vsaka nova politicyna teorija je, ne glede na naziv, ki si ga je nadela, vodila nazaj v hierarhijo in sistematizacijo. In spricyo tega, da je okoli leta 1930 zacyel prevladovati trsyi pogled na zyivljenje, so postopke, ki so bili zye dolgo opusycyeni, v nekaterih primerih stotine let -- zapiranje brez procesa, uporaba vojnih ujetnikov za suzynje, javne eksekucije, mucyenje, da bi osumljencem izvabili priznanje, uporaba talcev in de- portacija celotnega prebivalstva -- ne samo znova uvedli, ampak so jih tolerirali in celo branili ljudje, ki so se imeli za prosvetljene in napredne. Syele po desetletju nacionalnih vojn, drzyavljanskih vojn, revolucij in kontrarevolucij v vseh delih sveta, so se Angsoc in njegova tekmeca 150 pojavili kot docela izdelane politicyne teorije. Toda napovedovali so jih zye razlicyni sistemi, na splosyno znani kot totalitarni, ki so se pojavili bolj zgodaj v stoletju, in poglavitni obrisi sveta, ki se bo vzdignil iz prevladujocye zmesynjave, so bili zye dolgo ocyitni. Prav tako je bilo ocyitno, katera vrsta ljudi bo vladala temu svetu. Nova aristokracija je bila sestavljena zvecyine iz birokratov, znanstvenikov, tehnikov, sindikalnih organizatorjev, izvedencev za publiciteto, sociologov, profesorjev, novinarjev in profesionalnih politikov. Te ljudi, ki sodijo v srednji razred z mesecyno placyo in v zgornjo plast delavskega razreda, je oblikoval in zbral pusti svet monopolne industrije in centralizirane vlade. V primerjavi z ustreznimi razredi v preteklih obdobjih so bili manj lakomni, manj nagnjeni k razkosyju, bolj lacyni cyiste oblasti in predvsem so se bolj zavedali, kaj pocynejo, in so bolj hlepeli po unicyenju opozicije. Le-ta razlika je bila poglavitna. V primerjavi z danasynjo tiranijo so bile vse tiranije preteklosti povrsyne in neucyinkovite. Vladajocyi razredi so bili vedno deloma okuzyeni s svobodoumnimi idejami in pripravljeni v marsicyem popustiti, pazili so samo na ocyitna dejanja in se niso menili za to, kaj njihovi podlozyniki mislijo. Celo katolisyka cerkev srednjega veka je bila po danasynjih merilih strpna. Delni razlog za to je, da v preteklosti nobena vlada ni imela mocyi drzyati svoje drzyavljane pod stalnim nadzorstvom. Iznajdba tiska pa je olajsyala ravnanje z javnim mnenjem in film in radio sta to nadaljevala. Z razvojem televizije in s tehnicynim napredkom, ki je omogocyil, da si z istim aparatom sprejemal in hkrati oddajal, se je zasebno zyivljenje koncyalo. Vsakega drzyavljana, ali pa vsaj vsakega, ki je bil dovolj pomemben, da je bil vreden opazovanja, je lahko sytiriindvajset ur na dan nadzorovala policija, sredi hrupa uradne propagande, medtem ko mu je bila zaprta pot do vseh drugih virov obcyevanja. Zdaj je prvicy mogocye, da drzyava prisili ljudi ne le k popolni poslusynosti, ampak tudi k popolni enotnosti mnenja o vseh zadevah. Po revolucionarnem obdobju petdesetih in syestdesetih let se je druzyba kot vedno preoblikovala v Visoke, Srednje in Nizke. Toda nova skupina Visokih, v nasprotju z vsemi svojimi predhodniki, ni delovala nagonsko, ampak je vedela, kaj je treba, da si zavaruje polozyaj. Davno pred tem so spoznali, da je edini varni temelj za oligarhijo kolektivizem. Premozyenje in privilegije je najpreprosteje braniti, kadar so skupna last. Tako imenovana >>odprava privatne lastnine<<, kar so izvedli sredi tega stoletja, je pomenila dejansko koncentracijo lastnine v dalecy manjsyem sytevilu rok kot prej, ampak z razliko, da so bili novi lastniki skupina namesto mnozyice posameznikov. Individualno nima noben cylan Partije 151 nicyesar razen nekaj osebnih predmetov. Kolektivno pa ima Partija v lasti vse v Oceaniji, saj nadzoruje vse in dela s proizvodi, kot se ji zdi. V letih, ki so sledila Revoluciji, je bilo mogocye stopiti na komandni polozyaj skoraj brez nasprotovanja, ker so ves postopek predstavili tako, ko da gre za kolektivizacijo. Vedno so domnevali, da mora, cye bo kapitalisticyni razred razlasycyen, nastopiti socializem; in kapitalisti so nedvomno bili razlasycyeni. Tovarne, rudniki, zemlja, stavbe, transport -- vse jim je bilo odvzeto; in ker te stvari niso bile vecy zasebna lastnina, je bilo jasno, da morajo biti javna lastnina. Angsoc, ki je zrasel iz poprejsynjega socialisticynega gibanja in podedoval njegovo frazeologijo, je realiziral poglavitno postavko socialisticynega programa, s posledico, ki so jo predvideli in nacyrtno povzrocyili, da je namrecy ekonomska neenakost postala permanentna. Toda vprasyanje, kako v neskoncynost ohraniti hierarhicyno druzybo, sega globlje od tega. Samo na sytiri nacyine lahko vladajocya skupina izgubi oblast. Ali je premagana od zunaj, ali vlada tako neuspesyno, da to izzove mnozyice k uporu, ali dovoli, da nastane mocyna in nezadovoljna srednja plast, ali pa izgubi samozavest in voljo do oblasti. Ti vzroki ne delujejo posamicyno in praviloma so v neki meri vsi sytirje navzocyi. Vladajocyi razred, ki bi se lahko pred vsemi zavaroval, bi ostal za zmerom na oblasti. Nazadnje pa odlocyilno vpliva na dogodke duhovna struktura samega vladajocyega razreda. V drugi polovici sedanjega stoletja je prva nevarnost v resnici minila. Vsaka od treh sil, ki si sedaj delijo svet, je dejansko nepremagljiva in bi jo mogle premagati le pocyasne demografske spremembe, ki jih vlada z neomejeno oblastjo zlahka odvrne. Tudi druga nevarnost je samo teoreticyna. Mnozyice se nikdar ne uprejo same od sebe in nikdar se ne uprejo samo zato, ker so zatirane. Pravzaprav se vse dotlej, dokler jim ne dovolijo imeti merila za primerjavo, niti ne zacynejo zavedati, da so zatirane. Ponavljajocye se krize v preteklih cyasih so bile popolnoma nepotrebne in zdaj ni dovoljeno, da bi do njih prisylo; vendar lahko nastopijo druge in enako velike homatije, in to se tudi dogaja, ne da bi imelo politicyne posledice, ker ni poti, po kateri bi bilo nezadovoljstvo mocy izraziti. Kar zadeva hiperprodukcijo, ki je pomenila problem v nasyi druzybi od razvoja strojne tehnike dalje, jo je resyila iznajdba stalnega vojskovanja (glej 3. poglavje), s katerim tudi koristno dvigasy javno moralo na potrebno visyino. Z vidika nasyih sedanjih oblastnikov je torej 152 edina prava nevarnost, ki jim grozi, odcepitev nove skupine zmozynih, premalo zaposlenih, oblasti lacynih ljudi ter rast liberalizma in skeptici- zma v lastnih vrstah. Se pravi, da gre za vzgojno vprasyanje. Zato je treba neprestano oblikovati zavest tako vodecye kot izvrsyilne skupine, ki je na druzybeni lestvici takoj pod njo. Na zavest mnozyic ni treba vplivati drugacye kot negativno. Po teh podatkih, ki osvetljujejo njeno osnovo, lahko cylovek sklepa, cye zye ne ve, kaksyna je splosyna struktura oceanijske druzybe. Na vrhu piramide je Veliki brat. Veliki brat je nezmotljiv in vsemogocyen. Za vsak uspeh, vsak dosezyek, vsako zmago, vsako znanstveno odkritje, vse znanje, vso modrost, vso srecyo in vse vrline velja, da izhajajo neposred- no iz njegovega vodstva in inspiracije. Nihcye ni nikdar videl Velikega brata. On je obraz na deskah za plakate, glas na telekranu. Upravicyeno smo lahko prepricyani, da ne bo nikoli umrl in precej negotovo je zye, kdaj se je rodil. Veliki brat je lik, ki si ga je Partija izbrala, da ga predstavlja svetu. Njegovo opravilo je, da deluje kot zyarisycyna tocyka za ljubezen, strah in cyasycyenje, cyustva, ki jih je lazye cyutiti do posameznika kot pa do organizacije. Pod Velikim bratom je Ozyja partija, ki je sytevilo njenih cylanov omejeno na syest milijonov, oziroma na nekaj manj kot dva odstotka prebivalstva Oceanije. Za Ozyjo partijo pride Syirsya partija, ki jo, cye opisyemo Ozyjo partijo kot mozygane drzyave, lahko po pravici primer- jamo z rokami. Pod to so neme mnozyice, ki jih navadno opredeljujemo kot >>raja<< in ki sytejejo morda petinosemdeset odstotkov prebivalstva. V izrazih nasye poprejsynje klasifikacije so raja Nizki, kajti suzyenjsko prebivalstvo ekvatorialnih predelov, ki neprestano prehaja od zmago- valca do zmagovalca, ni stalen ali nujen del te zgradbe. Nacyeloma pripadnost v eno teh treh skupin ni dedna. Otrok starsyev Ozyje partije sye ne sodi v Ozyjo partijo. V prvo ali drugo skupino Partije te sprejmejo po preizkusynji v starosti syestnajstih let. Tako ni nobene rasne diskriminacije, pa tudi nobena pokrajina izrazito ne prevladuje nad drugo. Zyide, cyrnce, Juzynoamericyane cyiste indijanske krvi je najti v najvisyjih vrstah Partije in upravnike kateregakoli podrocyja vedno izberejo med prebivalci tistega podrocyja. V nobenem delu Oceanije prebivalci nimajo obcyutka, dajim vladajo iz daljne prestolnice. Oceanija nima prestolnice in njena vrhovna glava je cylovek, cyigar bivalisycya nihcye ne pozna. Razen da je anglesycyina njena glavna lingua franca in Novorek uradni jezik, sploh ni centralizirana. Njenih voditeljev ne druzyijo krvne vezi, temvecy pripadnost skupnemu druzybenemu nauku. Res je, da je nasya druzyba sestavljena iz plasti in sicer zelo togih plasti, ki se na prvi 153 pogled zde dedne. Veliko manj je mozynosti, da preidesy iz ene skupine v drugo, kot jih je bilo pod kapitalizmom ali celo v predindustrijskih dobah. Nekaj cylanov se sicer seli iz ene plasti v drugo, a samo toliko, kolikor je potrebno, da slabicye izkljucyijo iz Ozyje partije in ambiciozne cylane Syirsye partije napravijo nesykodljive tako, da jim omogocyijo povzpeti se na visyji polozyaj. Raji prakticyno ni dovoljeno povzpeti se v Partijo. Najbolj nadarjene med njimi, ki bi morda lahko postali zyarisycye nezadovoljstva, si Miselna policija preprosto zapomni in jih eliminira. Vendar ni nujno, da bi bilo tako stanje vecyno, pa tudi nacyelni razlogi ga niso ustvarili. Partija ni razred v starem pomenu besede. Njen cilj ni prenasyati oblast na lastne otroke, ker so pacy otroci cylanov Partije, in ko bi ne bilo druge poti, da obdrzye najzmozynejsye ljudi na vrhu, bi bila popolnoma pripravljena pritegniti celotno novo generacijo iz vrst raje. V kriticynih dneh je dejstvo, da Partija ni bila dedno telo, veliko zaleglo, ko je bilo treba ohromiti opozicijo. Starejsya oblika socializma, ki se je bila vajena boriti proti se necyemu, kar se je imenovalo >>razredni privile- gij<<, je menila, da nekaj, kar ni dedno, ne more biti trajno. Ni vedela, da ni nujno, da bi se oligarhija nadaljevala fizicyno, niti se ni zamislila nad tem, da so bile dedne aristokracije vedno kratkotrajne, medtem ko so adoptivne organizacije, tako kot katolisyka cerkev, vcyasih trajale na stotine in tisocye let. Bistvo oligarhicynega vladanja ni v dedovanju z ocyeta na sina, ampak v vztrajanju pri nekem svetovnem nazoru in nekem nacyinu zyivljenja, ki ga mrtvi vsilijo zyivim. Vladajocya skupina je na oblasti tako dolgo, dokler lahko imenuje svoje naslednike. Partije ne zanima, da se nadaljuje njena kri, ampak ona sama. Kdo ima v rokah oblast, ni vazyno, cye je le zagotovljeno, da ostane hierarhicyna zgradba vedno ista. Vsa prepricyanja, navade, okusi, cyustva, miselnost, ki karakterizirajo nasy cyas, so v resnici namenjeni temu, da vzdrzyujejo misticynost Partije in preprecyijo, da bi kdo odkril naravo danasynje druzybe. Fizicyni upor ali kakrsynokoli predhodno gibanje k uporu danes nista mogocya. Od raje se ni treba nicyesar bati. Prepusycyeni samim sebi bodo iz roda v rod, iz stoletja v stoletje sye naprej delali, se razmnozyevali in umirali, ne samo brez kakrsynegakoli nagiba po uporu, temvecy nezmozyni dojeti, da bi bil svet lahko drugacyen, kot je. Postali bi nevarni le, cye bi napredek industrijske tehnike povzrocyil, da bi jih bilo treba bolj izobraziti; toda odkar ni vecy pomembno, da tekmujemo v vojasykih in gospodarskih 154 stvareh, visyina splosyne izobrazbe v resnici pada. Kaksyno mnenje ima raja ali kaksynega mnenja nima, velja za nepomembno. Lahko jim dovolisy intelectualno svobodo, saj nimajo intelekta. Nasprotno pa partijcem ni mogocye dovoliti niti najmanjsyega miselnega odklona, pa cyeprav o najbolj nepomembni stvari. Cylan Partije zyivi od rojstva do smrti pred ocymi Miselne policije. Sye kadar je sam, ne more biti prepricyan, da je sam. Kjerkoli je, naj dela ali pocyiva, v kopalni kadi ali postelji, povsod ga nadzirajo brez opozorila in brez njegove vednosti, da je opazovan. Nicy, kar pocyne, ni nepomembno. Njegova prijateljstva, razvedrila, vedenje do zyene in otrok, izraz na obrazu, kadar je sam, besede, ki jih mrmra v spanju, celo znacyilne gibe njegovega telesa ljubosumno raziskujejo. Ne le dejanski prestopek, marvecy vsaka ekscentricynost, naj je sye tako majhna, vsaka sprememba navad, zyivcyno obnasyanje, ki bi morda lahko bilo znamenje notranjega boja, so gotovo zapazyeni. Za nobeno stvar se ne more svobodno odlocyiti. Po drugi strani pa njegovih dejanj ne uravnava noben zakon ali jasno formuliran pravilnik o vedenju. V Oceaniji ni zakona. Misli in dejanja, ki pomenijo gotovo smrt, cye te zasacyijo, niso formalno prepovedana in neskoncynih cyistk, aretacij, mucyenj, zapiranja in izhlape- vanj ne nalagajo ljudem kot kazen za zlocyine, ki so bili resnicyno storjeni, temvecy le unicyujejo ljudi, ki bi nekocy v prihodnosti mogli zagresyiti zlocyin. Od cylana Partije zahtevajo ne le, da ima pravo prepricyanje, ampak tudi njegovi nagoni morajo biti pravi. Mnoga prepricyanja in stalisycya, ki jih zahtevajo od njega, niso nikdar jasno navedena in jih ni mogocye navesti, ne da bi razgalili protislovja, ki se skrivajo v Angsocu. Cye je cylovek po naravi pravoveren (v Novoreku dobromislec) bo v vseh okolisycyinah vedel, ne da bi premisyljeval, kaj je pravo prepricyanje in kaksyno cyustvo je zazyeleno. V vsakem primeru pa s popolnim duhovnim syolanjem, opirajocyim se na besede iz Novoreka kriminalstop, cyrnobel, in dvomisyljenje. zye v otrosytvu dosezyejo, da ni nihcye voljan in zmozyen pregloboko misliti o katerikoli stvari. Od partijca pricyakujejo, da nima zasebnih cyustev in se nikoli ne preneha navdusyevati. Zyivi naj v neprestani blaznosti sovrasytva do tujih sovrazynikov in notranjih izdajalcev, veseli naj se zmag in se ponizyuje pred mocyjo in modrostjo Partije. Nezadovoljstvo, ki izhaja iz njegovega revnega in praznega zyivljenja, premisyljeno usmerjajo navzven, tako da se izrablja pri takih sleparijah kot Dvominutno sovrasytvo; razmisyljanja, ki bi mogla ustvariti v njem skepticyne in uporne misli, pa vnaprej zadusyi njegova zgodaj pridobljena notranja disciplina. Prva in najenostavnejsya 155 stopnja v disciplini, ki jo lahko vcepisy zye otrokom, se v Novoreku imenuje kriminalstop. Kriminalstop pomeni zmozynost, da se hitro, kakor nagonsko ustavisy na pragu vsake nevarne misli. S tem se druzyi zmozynost, da ne dojemasy analogije, ne znasy opaziti logicynih napak, ne razumesy najpreprostejsyih argumentov, cye so sovrazyni Partiji; da ti je zoprn in odbijajocy vsak tok misli, ki te lahko zapelje v krivoversko smer. Kriminalstop na kratko pomeni varovalno neumnost. Toda neumnost ni dovolj. Nasprotno, popolna pravovernost zahteva tako popolno nadzorstvo nad lastnim duhovnim dogajanjem, kot ga mora imeti zyongler nad telesom. Oceanijska druzyba pocyiva nazadnje na prepricya- nju, da je Veliki brat vsemogocyen in da je Partija nezmotljiva. Toda, ker v resnici Veliki brat ni vsemogocyen in Partija ni nezmotljiva, je treba dejstva neutrudno in neprestano nadvse prozyno uravnavati. Tu je kljucyna beseda cyrnobel. Kot toliko besed v Novoreku ima tudi ta dva pomena, ki drug drugemu nasprotujeta. Cye se nanasya na nasprotnika, pomeni navadno nesramezyljivo zatrjevati, da je cyrno belo, v nasprotju s preprostimi dejstvi. Cye pa se nanasya na partijca, pomeni lojalno pri- pravljenost trditi, da je cyrno belo, cye to zahteva partijska disciplina. Pomeni pa tudi zmozynost verjeti, da je cyrno belo, sye vecy, vedeti, da je cyrno belo, in pozabiti, da si kdaj verjel v nasprotno. To zahteva neprestano spreminjanje preteklosti, kar omogocya miselni sistem, ki v resnici vse drugo zajema in ki je v Novoreku znan kot dvomisyljenje. Spreminjati preteklost je potrebno iz dveh razlogov, od katerih je eden postranski in ga uposytevajo, recimo, tudi iz previdnosti. Postranski razlog, zakaj to delajo, je ta, da cylan Partije, tako kot raja, prenasya danasynje razmere deloma tudi zato, ker nima meril za primerjavo. Odrezan mora biti od preteklosti, natanko tako, kot mora biti odrezan od tujih dezyel, saj mora verjeti, da mu je bolje kot njegovim prednikom in da se povprecyni nivo gmotnega udobja neprestano dviga. Toda dalecy pomembnejsyi razlog, zakaj preurejajo preteklost, je potreba zavarovati nezmotljivost Partije. Ne samo, da je treba govore, statistike in do- kumente vseh vrst neprestano posodobljati zato, da bi pokazali, da so napovedi Partije v vseh primerih pravilne, gre tudi za to, da ne smejo nikdar priznati, da se je nauk spremenil ali da so zamenjali politicynega zaveznika. Kajti sprememba mnenja ali celo politike je priznanje slabosti. Cye je, na primer, Evrazija ali Eastazija (katerakoli zye) nasy sovrazynik danes, potem je ta dezyela morala biti vedno sovrazynik. In cye 156 dejstva pravijo drugacye, jih je treba spremeniti. Tako zgodovino vedno znova pisyejo. Ta vsakdanja potvorba, ki jo opravlja Ministrstvo resnice, je tako potrebna za trdnost rezyima, kot zatiranje in vohunjenje, ki ga izvaja Ministrstvo ljubezni. Spremenljivost preteklosti je osrednje nacyelo Angsoca. Pretekli dogodki, nam zatrjujejo, nimajo objektivne eksistence, ampak zyive dalje le v zapisanih dokumentih in cylovesykih spominih. Preteklost je to, o cyemer soglasyajo dokumenti in spomini. In ker ima Partija popolno kontrolo nad vsemi dokumenti in prav tako popolno kontrolo nad zavestjo svojih cylanov, sledi iz tega, da je preteklost taka, kakrsyno hocye narediti Partija. Sledi pa tudi, da preteklost, cyeprav je spremenljiva, nikdar ni bila v nobenem posebnem primeru spremenjena. Kajti ko je bila preustvarjena v kakrsynokoli trenutno potrebno obliko, je ta nova inacyica preteklost in nobena druga preteklost ni mogla nikdar obstajati. To velja celo takrat, kar se cyesto zgodi, ko je treba kaksyen dogodek v enem samem letu vecykrat spremeniti do nespoznavnosti. Ves cyas ima Partija v rokah absolutno resnico in absolutno seveda ni moglo biti nikoli drugacyno od sedanjega. Videli bomo, da je kontrola preteklosti odvisna predvsem od posebej syolanega spomina. Zagotoviti, da se vsi zapisani dokumenti ujemajo s trenutno pravoverno mislijo, je samo mehanicyno dejanje. Potrebno pa je tudi zapomniti si, da so se dogodki zgodili tako, kakor je zazyeleno. In cye je treba preurediti spomin ali syusymariti z zapisanimi dokumenti, potem je treba tudi pozabiti, da je bilo to storjeno. Taksyne ukane se je mogocye naucyiti kot vsake druge mentalne tehnike. Naucyi se ga vecyina cylanov Partije, gotovo pa vsi, ki so tako inteligentni kot pravoverni. V Staroreku se to cyisto odkrito imenuje >>kontrola realnosti<<. V Novem jeziku se imenuje dvomisyljenje, cyeprav zajema dvomisyljenje tudi sye veliko vecy. Dvomisyljenje pomeni mocy hkrati imeti dvoje prepricyanj in dopusycyati obe. Partijski intelektualac ve, v katero smer si mora spremeniti spomin; zato ve, da slepari s stvarnostjo; toda z vajo v dvomisyljenju se tudi pomirja, da se resnicynosti ni zgodila sila. Postopek mora biti zavesten, ker bi ga sicer ne mogli dovolj natancyno opraviti, mora pa biti tudi nezaveden, sicer bi se mu pridruzyil obcyutek hinavstva in z njim krivde. Dvomisyljenje ticyi v samem srcu Angsoca, ker je bistveni akt Partije, da uporablja zavestno prevaro, hkrati pa ohranja trdnost namena, ki priticye popolni posytenosti. Govoriti namerne lazyi, pa res- nicyno verjeti vanje, pozabiti vsako dejstvo, ki je postalo neprimerno, pa ga nato, ko spet postane potrebno, priklicati nazaj iz pozabljenega za 157 natanko tako dolgo, kot je potrebno, zanikati obstoj objektivne stvarnosti, pa ves cyas uposytevati stvarnost, ki jo zanikujesy -- vse to je neogibno potrebno. Celo pri rabi besed dvomisyljenje, je treba izvajati dvomisyljenje. Kajti z rabo te besede cylovek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svezyim aktom dvomisyljenja cylovek to vednost brisye; in tako dalje v nedogled, z lazyjo vedno en skok pred resnico. Nazadnje je Partija po zaslugi dvomisyljenja mogla -- in bo po tem, kar vemo, mogla tako ravnati sye na tisocye let -- ustaviti tok zgodovine. Vse pretekle oligarhije so izgubile oblast bodisi ker so okostenele, bodisi ker so se zmehcyale. Ali so postale neumne in prevzetne, tako da jim ni uspelo prilagoditi se spreminjajocyim se okolisycyinam in so jih vrgli; ali pa so postale strahopetne in liberalne in so delale koncesije, kjer bi bile morale rabiti silo, pa so jih spet vrgli. Se pravi, da so padle, ker so se necyesa zavedale ali ker se necyesa niso zavedale. Uspeh Partije pa je v tem, da je izdelala miselni sistem, v katerem oba pogoja lahko hkrati obstajata. In na nobeni drugi intelektualni baz bi oblast Partije ne mogla biti permanentna. Ce naj nekdo vlada in si oblast ohrani, mora biti zmozyen, da razveljavi obcyutek za resnicynost. Kajti skrivnost vladanja je v tem, da znasy zdruzyiti vero v lastno nezmotljivost z zmozynostjo ucyiti se iz preteklih napak. Komaj je potrebno recyi, da so najbolj tankoumni izvajalci dvomisylje- nja tisti, ki so dvomisyljenje izumili in ki vedo, da je to obsezyen sistem duhovnega goljufanja. V nasyi druzybi so prav tisti, ki najbolje vedo, kaj se dogaja, tudi tisti, ki so najdlje od tega, da vidijo svet tak, kakrsyen je. Na splosyno, cyim bolj razumesy, za kaj gre, tem huje varasy sam sebe: bolj si inteligenten, manj si umsko zdrav. Jasna ilustracija tega dejstva je, da vojna histerija narasycya cyedalje bolj, visye ko se vzpenjasy na druzybeni lestvici. Tisti, katerih odpor proti vojni je najblizye razumnemu, so podjarmljeni ljudje na spornih ozemljih. Tem ljudem je vojna preprosto neprestano gorje, ki vihra sem ter tja nad njihovimi telesi kakor valovanje plime. Katera stran zmaguje, jih prav nicy ne zanima. Zavedajo se, da sprememba oblasti pomeni preprosto to, da bodo opravljali isto delo kot prej za nove gospodarje, ki bodo z njimi ravnali prav tako kot so prejsynji. Nekoliko bolj favorizirani delavci, ki jim pravimo >>raja<<, se samo v presledkih zavedajo, kaj je vojna. Kadar je potrebno, jih je mocy pognati v blaznost strahu in sovrasytva, a kadar so prepusycyeni sami sebi, so za dolga obdobja zmozyni pozabiti, da besni vojna. V vrstah Partije in 158 predvsem Ozyje partije pa je najti pravo vojno navdusyenje. V osvojitev sveta verjamejo najbolj trdno tisti, ki vedo, da je to nemogocye. To posebno povezovanje nasprotij -- vednosti z nevednostjo, cinizma s fanatizmom -- je eno poglavitnih razpoznavnih znamenj oceanijske druzybe. Uradna ideologija je prepolna protislovij celo tam, kjer zanje ni prakticynega razloga. Tako Partija zavracya in sramoti vsako nacyelo, za katero se je prvotno potegovalo socialisticyno gibanje. Pridiga zanicyeva- nje delavskega razreda, kar je bilo za pretekla stoletja nekaj nezaslisyane- ga, svoje cylane pa oblacyi v uniformo, ki je bila nekocy posebnost rocynih delavcev in so jo iz tega razloga prevzeli. Sistematicyno spodkopava solidarnost druzyine, svojega voditelja pa klicye z imenom, ki neposredno deluje na cyustva druzyinske vdanosti. Celo imena sytirih Ministrstev, iz katerih nam vladajo, se nekam nesramno postavljajo s premisyljenim prevracyanjem dejstev. Ministrstvo miru se ukvarja z vojno, Ministrstvo resnice z lazymi, Ministrstvo ljubezni z mucyenjem in Ministrstvo obilja s stradanjem. Ta protislovja niso slucyajna, kakor tudi niso posledica obicyajne hipokrizije: to so namerne vaje v dvomisyljenju. Kajti samo, cye se ljudje sprijaznijo s protislovji, se lahko oblast obdrzyi neskoncyno dolgo, z nobenim drugim sredstvom bi ne bilo mogocye razbiti starodavni krog. Cye naj za vedno izgine cylovesyka enakost -- cye naj Visoki, kot smo jih imenovali, za zmerom obdrzye svoje mesto -- potem mora biti prevladu- jocye duhovno stanje nadzorovana blaznost. Vendar si je treba postaviti vprasyanje, za katero se do tega trenutka skoraj nismo menili. To je: zakaj je treba odpraviti cylovesyko enakost? Cye domnevamo, da smo pravilno opisali notranji ustroj razvoja, kaj je povzrocyilo to velikansko, skrbno zasnovano prizadevanje, da bi zamrznili zgodovino v nekem dolocyenem obdobju? Tu smo v osrcyju skrivnosti. Kakor smo videli, sta nadnaravna mocy Partije in predvsem Ozyje partije odvisni od dvomisyljenja. Toda za tem se globoko skriva prvotni nagib, nevprasyljivi nagon, ki je prvi vodil k prevzemu oblasti in kasneje ustvaril dvomisyljenje, Miselno policijo, neprestano vojskovanje in vse druge priveske tega stanja. V resnici gre za to... Winston se je zavedel tisyine, tako kot se zavesy nekega novega zvoka. Zazdelo se mu je, da je Julija zye nekaj cyasa zel o mirna. Lezyala je na boku, od pasu navzgor gola, z licem, naslonjenim na roko, in temni koder ji je padal cyez ocyi. Njene prsi so se dvigale in padale pocyasi in pravilno. >>Julija.<< 159 Nobenega odgovora. >>Julija, si budna?<< Nobenega odgovora. Spala je. Zaprl je knjigo, jo skrbno polozyil na tla, legel in potegnil odejo cyez oba. Sye vedno, je pomislil, ni izvedel koncyne skrivnosti. Razumel je kako, ni pa razumel zakaj. Prvo poglavje, tako kot tretje, mu pravzaprav ni povedalo nicyesar, cyesar bi zye ne bil vedel, samo sistematiziralo je znanje, ki ga je zye imel. Toda potem, ko ga je prebral, je vedel bolje kot prej, da ni blazen. Biti v manjsyini, celo v taksyni manjsyini, da si en sam proti vsem, sye ne pomeni, da si blazen. Na svetu sta resnica in neresnica in cye se oklenesy resnice tudi proti vsem drugim, nisi blazen. Rumeni soncyni zyarek zahajajocyega sonca je posyevno sijal skoz okno in padal cyez blazino. Zaprl je ocyi. Sonce na obrazu in gladko dekletovo telo, ki se je dotikalo njegovega, sta mu vzbujala krepak, zaspan, zaupljiv obcyutek. Bil je varen, vse je bilo prav. Mrmrajocy >>Blaznost ni odvisna od statistike<<, je z obcyutkom, da ta opazka vsebuje globoko modrost, zaspal. X Ko se je prebudil, ga je obhajal obcyutek, da je dolgo spal, toda bezyen pogled na staromodno uro mu je povedal, da je syele dvajset trideset. Lezyal je in sye malo podremal: potem je priplavalo z dvorisycya obicyajno globoko prsno petje: Bila je le brezupna domisyljija, minila je kakor aprilski dan, toda pogled, besede, sanje je zbudila, ki so ukradli mi srce. Videti je bilo, da je slaboumna popevka ohranila svojo priljublje- nost. Sye vedno jo je bilo povsod slisyati. Prezyivela je Pesem sovrasytva. Julija se je ob zvoku prebudila, se razkosyno pretegnila in vstala iz postelje. >>Lacyna sem,<< je rekla. >>Narediva sye kaj kave. Vraga! Pecy je u gasnila in voda je mrzla.<< Dvignila je pecyico in jo stresla. >>Nicy olja ni v njej.<< 160 >>Mislim, da ga lahko dobiva nekaj od starega Charringtona.<< >>Smesyno je to, da sem se prepricyala, da je polna. Oblekla se bom,<>Zdi se mi, da je postalo hladneje.<< Tudi Winston je vstal in se oblekel. Neutrudljivi glas je pel dalje: Pravijo, da cyas vse rane celi, pravijo, da vse lahko pozabisy, a sye cyez leta solze in nasmehi mi mucyijo srce. Ko si je zapel pas na kombinezonu, se je napotil k oknu. Sonce je moralo zaiti za hisye, nicy vecy ni sijalo na dvorisycye. Kamnite plosycye so bile mokre, kot bi bile ravnokar umite, in imel je obcyutek, da je tudi nebo umito, tako svezya in bleda je bila modrina med dimniki. Zyenska je neutrudno korakala sem ter tja, si masyila in spet praznila usta, zapela ter spet utihnila in medtem razobesyala vecy in vecy plenic. Sprasyeval se je, ali se ukvarja s pranjem, da se prezyivlja, ali pa je le suzynja dvajsetih ali tridesetih vnukov. Julija je stopila poleg njega in skupaj sta strmela dol, z nekaksyno ocyaranostjo obcyudujocy trdno postavo zdolaj. Ko je gledal zyensko v njeni znacyilni drzyi, z debelimi rokami, ki segajo k vrvi, s sytrlecyo mogocyno zadnjico kobile, ga je prvikrat obsylo, da je lepa. Nikdar mu sye ni prisylo na misel, da bi bila petdesetletna zyenska, napihnjena v posyastno razsezynost od porodov, potem okorela in posurovela od dela, dokler ni bila do zadnjega vlakna raskava kot prezrela repa, lahko lepa. Toda bilo je tako in navsezadnje, je pomislil, zakaj pa ne? Trdno, brezoblicyno telo, podobno bloku granita, in raskava rdecya kozya, je bilo v takem sorodstvu z dekletovim telesom kot syipek z vrtnico. Zakaj bi moral plod veljati za nekaj manj vrednega od cveta? >>Lepa je,<< je zamrmral. >>Najmanj meter ima okoli bokov,<< je rekla Julija. >>To je njen slog lepote,<< je rekel Winston. Drzyal je voljni Julijin pas, ki ga je zlahka obkrozyal z roko. Od bo- kov do kolen je bil njen bok ob njegovem. Iz njunih teles ne bo nikdar prisyel otrok. To je bila ena od stvari, ki jih nikdar ne bosta naredila. Samo z besedo iz ust, iz duha v duha, sta si lahko predajala svojo skrivnost. Zyenska tam spodaj ni imela duha, imela je samo mocyne roke, toplo srce in rodoviten trebuh. Bil je radoveden, koliko otrok je rodila. Zlahka bi jih bilo petnajst. Dozyivela je svoj kratki razcvet, morda leto dni lepote divje rozye in potem se je nenadoma napihnila kot oplojen sad 161 ter postala trda, rdecya, groba, da je bilo njeno zyivljenje poslej samo pranje, ribanje, krpanje, kuhanje, pometanje, cyisycyenje, pospravljanje, ribanje, pranje, najprej za otroke, potem za vnuke, dobrih trideset nepretrganih let. Po vsem tem je sye vedno pela. Skrivnostno sposytova- nje, ki ga je cyutil do nje, je bilo nekako pomesyano s pogledom na bledo, brezoblacyno nebo, ki se je razprostiralo nad dimniki v neizmerne daljave. Nenavadno je bilo pomisliti, da je nebo za vse isto, v Evraziji ali Eastaziji tako kot tu. In tudi ljudje pod nebom so si bili zelo podobni -- povsod, na vsem svetu, stotine ali tisocye milijonov ljudi takih kot ti, ljudi, ki ne vedo drug za drugega, ki jih drzye narazen zidovi sovrasytva in lazyi, pa vendar skoraj natanko isti -- ljudje, ki se niso nikoli naucyili misliti, a kopicyijo v svojih srcih, trebuhih in misyicah mocy, ki bo nekega dne preobrnila svet. Cye je kje upanje, je v raji. Ne da bi do konca prebral knjigo, je vedel, kaj mora biti zadnja Goldsteinova poslanica. Prihod- nost pripada raji. In ali more biti prepricyan, da ne bo takrat, ko bo napocyil njihov cyas, svet, ki ga bodo zgradili, njemu, Winstonu Smithu, ravno tako tuj, kot mu je svet Partije? Da, kajti to bo vsaj svet zdrave pameti. Kjer je enakost, je mogocya zdrava pamet. Prej ali slej se bo to zgodilo: mocy se bo spremenila v zavest. Raja je nesmrtna, o tem nisi mogel dvomiti, ko si gledal to pogumno postavo na dvorisycyu. Na koncu bo nastopilo njihovo prebujenje. In dokler se to ne zgodi, cyeprav bo do tega morda sye tisocy let, bodo ostali zyivi vsem nasprotnim okolisycyinam navkljub, kot ptice, ter bodo prenasyali s telesa na telo zyivljenjsko silo, ki je Partija nima in ki je ne more ubiti. >>Se spominjasy,<< je rekel, >>drozga, ki nama je pel tisti prvi dan, na robu gozda?<< >>Ni pel nama,<< je rekla Julija. >>Pel je, da bi ugodil sebi. Niti tega ne. Kar pel je.<< Ptice pojejo, raja poje, Partija pa ne poje. Vsenaokrog po svetu, v Londonu in New Yorku, v Afriki in Brazliji pa v skrivnostnih, prepovedanih zemljah onstran meja, na cestah Pariza in Berlina, v vaseh neskoncyne ruske stepe, na bazarjih Kitajske in Japonske -- povsod je stala ista trdna, nepremagljiva postava, zmalicyena od dela in porodov, garaje od rojstva do smrti, in sye vedno pela. Iz teh mogocynih ledij mora nekega dne priti rasa zavestnih bitij. Ti si mrtev, njihova pa je prihodnost. Vendar lahko sodelujesy pri tej prihodnosti, cye ohranjasy pri zyivljenju duha, tako kot oni telo, in predajasy naprej skrivni nauk, da je 162 dva in dva sytiri. >>Midva sva mrtva,<< je rekel. >>Midva sva mrtva,<< se je poslusyno oglasila v odmev Julija. >>Vidva sta mrtva,<< je rekel zyelezni glas za njima. Planila sta narazen. Winstonu se je zdelo, da mu je zmrznilo drobovje. Lahko je videl belino okoli syarenic Julijinih ocyi. Njen obraz je postal mlecyno rumen. Madezy rdecyila, ki ga je sye vedno imela na licih, je ostro izstopal, skoraj tako, kot bi ne bil v zvezi s kozyo pod seboj. >>Vidva sta mrtva,<< je ponovil zyelezni glas. >>Za sliko je bilo,<< je dahnila Julija. >>Za sliko je bilo,<< je rekel glas. >>Ostanita natanko tam, kjer sta. Ne premikajta se, dokler vama ne ukazyemo.<< Zacyelo se je, slednjicy se je zacyelo! Storiti nista mogla nicy drugega kot stati in strmeti drug drugemu v ocyi. Boriti se za zyivljenje, priti iz hisye, preden bo prepozno -- nicy takega jia ni prisylo na misel. Nepojmljivo je bilo, da bi se ne pokorila zyeleznemu glasu za steno. Tlesknilo je, kot bi se zavrtela kljucyavnica in zazyvenketalo je razbito steklo. Slika je padla na tla in odkrila za seboj telekran. >>Zdaj naju lahko vidijo,<< je rekla Julija. >>Zdaj vaju lahko vidimo,<< je rekel glas. >>Stopita na sredo sobe. Stojta s hrbtom ob hrbtu. Sklenita roke nad glavo. Ne dotikajta se drug drugega.<< Nista se dotikala, a zdelo se mu je, da cyuti drhtenje Julijinega telesa. Ali pa je bilo to samo njegovo drhtenje. Lahko je ustavil syklepetanje zob, a nad koleni ni imel oblasti. Slisyati je bilo topot sykomjev spodaj, znotraj in zunaj hisye. Videti je bilo, da je dvorisycye polno ljudi. Nekaj so vlekli po kamnu. Zyenino petje je kot odrezano utihnilo. Dolg, kotalecy ropot, kot bi vrgli sykaf cyez dvorisycye in nato zmesynjava jeznih glasov, ki se je koncyala s krikom bolecyine. >>Hisya je obkoljena,<< je rekel Winston. >>Hisya je obkoljena,<< je rekel glas. Slisyal je, da je Julija stisnila zobe. >>Mislim, da se vseeno lahko posloviva,<< je rekla. >>Vseeno se lahko poslovita,<< je rekel glas. In nato se je vmesyal cyisto drug glas, tenak, kultiviran glas, ki je Winstonu vzbudil vtis, da ga je zye slisyal: >>In mimogrede, ko smo zye pri stvari. Tukaj je svecya, da ti posveti spat, tu je sekira, da ti preseka vrat!<< Nekaj je pocyilo na postelji za Winstonovim hrbtom. Vrh lestve so potisnili skozi okno, da je zadel ob okvir. Nekdo je splezal skoz okno. 163 Divje tekanje sykornjev po stopnisycyu. Soba je bila polna trsyatih mozy v cyrnih uniformah, z zyelezom podkovanimi sykornji na nogah in s pendreki v rokah. Winston ni vecy trepetal. Celo ocyi je komaj premikal. Ena sama stvar je bila vazyna: ostati pri miru in ne dati jim opravicyila, da te udarijo! Neki mosyki z gladkim obrazom poklicnega boksarja, v katerem so bila usta le rezya, se je ustavil nasproti njega, zamisyljeno tehtajocy pendrek med palcem in kazalcem. Winston se je srecyal z njegovimi ocymi. Obcyutek golote, ker je imel roke sklenjene za glavo, telo in obraz pa nezavarova- na, je bil skoraj neznosen. Mosyki je pokazal vrh jezika, oslinil mesto, kjer bi morale biti ustnice in odsyel dalje. Drug tresk. Nekdo je z mize dvignil obtezyilnik za papir in ga na ognjisycyu zdrobil na kosycyke. Kosycyek korale, drobna rozynata kroglica, podobna sladkornemu rozynemu popku s torte, se je zakotalila cyez rogoznico. Kako majhna, je pomislil Winston, kako majhna je zmeraj bila. Nekdo je zasopel in zatopotal za njim in dobil je divjo brco v glezyenj, ki ga je skoraj vrgla iz ravnotezy ja. Eden od mozyje s pestjo udaril Julijo v pleksus, da se je zvila kot zlozyljiv meter. Borecy se za sapo se je zvijala na tleh. Winston si ni upal niti za milimeter obrniti glave, toda vcyasih je njen mrtvasyko bledi, sapo lovecyi obraz prisyel v njegov zorni kot. Celo v svoji grozi se mu je zdelo, da cyuti bolecyino v lastnem telesu, smrtno bolecyino, ki pa je bila kljub temu manj huda kot napor, da bi ulovil sapo. Vedel je, kako je to: strahotna, smrtna bolecyina, ki je ves cyas tam, a se ji sye ne moresy prepustiti, kajti najprej je treba dihati. Nato sta jo dva mozya dvignila pri kolenih in ramenih in jo kot vrecyo odnesla iz sobe. Winston je bezyno uzrl njen obraz, obrnjen navzdol, rumen in spacyen, z zaprtimi ocymi in sye vedno z madezy rdecyila na licih; in to je bilo poslednje, kar je videl od nje. Stal je mrtvasyko mirno. Nihcye ga sye ni udaril. Misli, ki so prihajale same od sebe, a so se mu zdele popolnoma nezanimive, so mu zacyele begati po glavi. Sprasyeval se je, ali so dobili gospoda Charringtona. Sprasyeval se je, kaj so storili z zyensko na dvorisycyu. Opazil je, da nujno zyeli urinirati, in to ga je navdajalo z lahnim presenecyenjem, kajti to je opravil syele pred dvema ali tremi urami. Opazil je, da ura na napusycyu kazye devet, se pravi enaindvajset. Toda svetloba je bila videti premocyna. Mar ne bi morala svetloba pojemati ob enaindvajsetih na avgustov vecyer? Sprasyeval se je, ali se nista z Julijo navsezadnje zmotila v cyasu -- 164 prespala dvanajst ur in mislila, da je dvajset trideset, ko je bilo v resnici osem trideset naslednjega jutra. Toda te misli mi nadaljeval. Ni bila zanimiva. Slisyati je bilo neki drug, lazyji korak na hodniku. Gospod Charring- ton je stopil v sobo. Vedenje cyrno uniformiranih mozy je nenadoma postalo bolj krotko. Nekaj se je tudi spremenilo v Charringtonovi zunanjosti. Njegov pogled je padel na kosycyke steklenega obtezyilnika. >>Poberite te cyrepinje,<< je ostro dejal. Neki mosyki se je ubogljivo sklonil. Cockneyski naglas je izginil. Winston je nenadoma dojel, cyigav glas je slisyal pred nekaj trenutki na telekranu. Charrington je sye vedno nosil svoj stari zyametni suknjicy, a lasje, ki so bili skoraj beli, so postali cyrni. Tudi ocyal ni nosil. Winstonu je naklonil en sam oster pogled, kot bi hotel ugotoviti, ali je to on, in mu nato ni vecy posvecyal pozornosti. Sye ga je bilo mogocye prepoznati, vendar ni bil vecy isti cylovek. Njegovo telo se je zravnalo in zdelo se je, da je postalo vecyje. Obraz se je le malo spremenil, vendar je to delovalo kot popolna preobrazba. Cyrne obrvi so bile manj kosyate, gube so izginile, vse poteze na obrazu so bile videti spremenjene; celo nos je bil videti krajsyi. Bil je to buden, hladen obraz mosykega pri petintridesetih. Winstonu je prisylo na misel, da prvicy v svojem zyivljenju vede gleda pripadnika Miselne policije. 165 TRETJI DEL I Ni vedel, kje je. Verjetno je bil v Ministrstvu ljubezni, a nikakor se ni mogel o tem prepricyati. Bil je v celici z visokim stropom in brez oken, s stenami iz blesycyecyega belega porcelana. Skrite lucyi so jo preplavljale s hladno svetlobo in slisyati je bilo nizko brnjenje, o katerem je menil, da ima nekaj opraviti z dovajanjem zraka. Klop ali polica, komaj dovolj syiroka za sedenje, je tekla okrog sten, s presledkom samo pri vratih, in nasproti vrat je bila stranisycyna sykoljka brez sedezyne deske. Na stenah so bili sytirje telekrani, po eden na vsaki. V trebuhu ga je topo bolelo. Bolecyina je bila tam vse od takrat, ko so ga stlacyili v zaprt tovornjak in odpeljali. Bil pa je tudi lacyen in lakota je bila glodajocye, nezdrave vrste. Mogocye je minilo zye sytiriindvajset ur, kar je jedel, mogocye syestintrideset. Sye vedno ni vedel, morda ne bo vedel nikoli, ali je bilo jutro ali vecyer, ko so ga aretirali. Odkar je bil aretiran, ni dobil hrane. Kolikor mogocye mirno je sedel na ozki klopi, z rokami, prekrizyanimi na kolenu. Zye se je naucyil sedeti pri miru. Cye si napravil nepricyakovan gib, so zavpili nate s telekrana. Toda zyelja po hrani je narasycyala v njem. Predvsem je hrepenel po kosu kruha. Zdelo se mu je, da ima nekaj krusynih drobtin v zyepu kombinezona. Mogocye je celo -- to je mislil zato, ker ga je zdaj pa zdaj nekaj pozygecykalo po nogah -- da je tam precejsyen kos skorje. Koncyno je skusynjava, da bi to ugotovil, premagala strah, potisnil je roko v zyep. >>Smith!<< je zavpil glas s telekrana. >>6079 Smith W! Roke iz zyepov v celici!<< Spet je mirno obsedel, z rokami, prekrizyanimi na kolenu. Preden so ga privedli sem, so ga peljali na neki drug kraj, ki je moral biti obicyajni zapor ali zacyasna jecya, ki jo uporabljajo patrole. Ni vedel, kako dolgo je 166 bil tam, vsekakor nekaj ur; brez ure in dnevne svetlobe je bilo tezyko presoditi cyas. Tisto je bil hrupen, smrdljiv prostor. Posadili so ga v celico, ki je bila podobna tej, v kateri je bil zdaj, a grdo umazana in ves cyas nabita z desetimi ali petnajstimi ljudmi. Zvecyine so bili navadni zlocyinci, toda med njimi je bilo tudi nekaj politicynih jetnikov. Tiho je sedel ob steni, stlacyen med umazana telesa, prevecy zaposlen s strahom in z bolecyino v trebuhu, da bi se zelo zanimal za svojo okolico, a sye je opazyal osupljivo razliko med obnasyanjem partijskih jetnikov in drugimi. Partijski jetniki so bili vedno tihi in prestrasyeni, navadni zlocyinci pa so bili videti, kot da jih nihcye ne briga. Psovali so strazyarje, se divje bojevali, kadar so jim zaplenili lastnino, pisali na tla opolzke besede, jedli vtihotapljeno hrano, ki so jo privlekli iz skrivalisycy v obleki ter celo kricyali na telekran, kadar je ta skusyal vzpostaviti red. Po drugi strani pa so bili nekateri med njimi videti v dobrih odnosih s strazyarji, klicali so jih po vzdevkih in si skusyali pridobrikati cigarete skoz opazovalno lino v vratih. Tudi strazyarji so z navadnimi zaporniki ravnali nekam prizane- sljivo, celo tedaj, ko so jih morali trdo prijeti. Veliko se je govorilo o taborisycyih za prisilno delo, kamor je vecyina zapornikov pricyakovala, da jih bodo poslali. V taborisycyih je >>v redu<<, je sklepal, kolikor imasy dobre zveze in se znajdesy. Bilo je veliko podkupovanja, protekcije, tihotapstva vseh vrst, pa homoseksualnosti in prostitucije, celo prepovedanega alkohola, destiliranega iz krompirja. Zaupna mesta so dodeljevali samo navadnim zlocyincem, posebno gangsterjem in morilcem, ki so sestavljali nekaksyno aristokracijo. Vsa umazana dela so opravljali politicyni. Neprestano so prihajali in odhajali zaporniki vseh vrst: prekupcyeval- ci z mamili, tatovi, barabe, cyrnoborzijanci, pijanci, prostitutke. Nekateri pijanci so bili tako divji, da so jih zaporniki le zdruzyeno ukrotili. Neko velikansko zyensko razvalino, staro kaksynih syestdeset let, z velikimi visecyimi prsmi in z gostimi prameni belih las, ki so se ji razpustili v bojih, so brcajocyo in tulecyo prinesli noter sytirje strazyarji, ki so jo drzyali vsak na enem koncu. Izmikali so se cyevljem, s katerimi jih je skusyala brcniti, jo zvrnili v Winstonovo narocyje in mu skoraj zlomili stegnenici. Zyenska je planila pokonci in jih spremila ven s klicem >>K- pankrti!<< Ko je opazila, da sedi na necyem neravnem, je zdrsnila z Winstonovih kolen na klop. >>Oprosti, ljubcyek,<< je rekla. >>Ne bi sedla nate, ampak tisti buzaranti so me posadili tja. Ne vejo, kako je treba ravnati z damo, a ne?<< Premolknila je, se potrepljala po prsih in rignila. >>Oprosti,<< je rekla, >>nisem cyisto pri sebi.<< Sklonila se je naprej in izdatno bruhala na tla. 167 >>Tako je bolje,<< je rekla in se z zaprtimi ocymi naslonila nazaj. >>Nikoli ne zadrzyuj, pravim jaz. Spravi gor, ko je sye svezye v zyelodcu.<< Ozyivela je, se obrnila, da bi si spet ogledala Winstona, in zdelo se je, da ga je nemudoma vzljubila. Polozyila mu je svojo ogromno roko okoli ramen in ga stisnila k sebi, sopecy mu pivo in bruhanje v obraz. >>Kako ti je ime, ljubcyek?<< je vprasyala. >>Smith,<< je rekel Winston. >>Smith?<< je rekla zyenska. >>To je pa hecno. Tudi jaz se pisyem Smith. Ja,<< je dodala sentimentalno, >>lahko bi ti bila mama!<< Lahko bi bila, je pomislil Winston, njegova mati. Bila je priblizyno prave starosti in postave in verjetno se ljudje nekoliko spremenijo po dvajsetih letih taborisycya za prisilno delo. Nihcye drug ni govoril z njim. Navadni zlocyinci so presenetljivo ignorirali partijske zapornike. >>Politiki<< so jih imenovali z nekaksynim omalovazyujocyim prezirom. Videti je bilo, da se partijski zaporniki bojijo govoriti z drugimi in predvsem govoriti med seboj. Enkrat samkrat je pri dveh cylanih Partije, zyenskah, ki sta se tesno tisycyali druga k drugi na klopi, ujel med hrupom glasov nekaj nahitro zasyepetanih besed, in posebej omembo necyesa, kar se imenuje >>soba ena nula ena<<, cyesar ni razumel. Morda so minile dve ali tri ure, odkar so ga pripeljali sem. Topa bolecyina v trebuhu ni izginila, pacy pa mu je bilo vcyasih bolje, vcyasih slabsye, in v skladu s tem so se mu syirile in krcyile misli. Kadar mu je postalo slabsye, je mislil le na bolecyino samo in na zyeljo po hrani. Kadar mu je bilo bolje, ga je pograbil preplah. Bili so trenutki, ko je stvari, ki se mu bodo zgodile, predvideval tako zyivo, da mu je srce hitro udarjalo in zastajal dih. Cyutil je udarce s pendreki po komolcih in z zyelezom podkovanih sykornjev na pisycyalih; videl se je, kako se zvija na tleh in kricyi za milost skozi razbite zobe. Komaj da je mislil na Julijo. Ni mogel osredotocyiti svojih misli nanjo. Ljubil jo je in je ne bo izdal, a to je bilo le dejstvo, ki ga je znal na pamet kot aritmeticyna pravila. Ni cyutil ljubezni do nje in celo to, kaj se dogaja z njo, ga je komaj zanimalo. Na O'Briena je mislil pogosteje, z migljajocyim upanjem. O'Brien mora vedeti, da so ga zaprli. Bratovsycyina, je bil rekel, nikdar ne skusya resyiti svojih cylanov. A bila je sye britev, poslali bodo britev, cye bodo mogli. Morda bo minilo pet sekund, preden bodo mogli strazyniki planiti v celico. Rezilo se bo zagrizlo z nekaksyno gorecyo hladnostjo in celo prsti, ki ga bodo drzyali, 168 bodo porezani do kosti. Vse se je vrnilo v njegovo bolno telo, ki se je trepetaje zdrznilo ob najmanjsyi bolecyini. Ni bil prepricyan, da bo uporabil britev, tudi cye dobi prilozynost. Bolj naravno je zyiveti od trenutka do trenutka, sprejemajocy naslednjih deset minut zyivljenja, cyetudi z gotovostjo, da je na koncu mucyenje. Vcyasih je skusyal zracyunati sytevilo porcelanskih plosycyic na stenah celice. To bi moralo biti lahko, ampak vedno se je zgubil v sytetju na tej ali oni tocyki. Bolj pogosto se je sprasyeval, kje je in kateri dnevni cyas je. V nekem trenutku je bil prepricyan, da je zunaj popolna dnevna svetloba, drugicy pa enako prepricyan, da je cyrna tema. Na tem kraju, je nagonsko vedel, ne bodo nikdar ugasnili lucyi. To je bil kraj brez teme: zdaj je razumel, zakaj je bilo videti, kot da je O'Brien spoznal aluzijo. V Ministrstvu ljubezni ni bilo oken. Njegova celica je mogla biti sredi poslopja ali ob zunanjem robu, mogla je biti deset nadstropij pod zemljo ali trideset nad njo. V mislih se je selil s kraja na kraj in skusyal po telesnem obcyutku dolocyiti, ali sedi visoko v zraku ali pa je pokopan globoko pod zemljo. Od zunaj je bilo slisyati glas korakajocyih sykornjev. Jeklena vrata so se s treskom odprla. Mlad cyastnik, postava v prilegajocyi se cyrni uniformi, ki je bila videti, da se cyez in cyez sveti v poliranem usnju in cyigar bledi obraz resnih potez je bil podoben vosycyeni maski, je strumno stopil cyez prag. Pomignil je strazyarjem zunaj, naj privedejo jetnika, ki so ga pe- ljali. Pesnik Ampleforth je priklamal v celico. Vrata so se spet s treskom zaprla. Ampleforth je naredil en ali dva negotova koraka z ene strani na drugo, kot bi se mu megleno dozdevalo, da mora biti tu nekje tudi izhod, in nato zacyel hoditi sem ter tja po celici. Ni sye opazil Winstona. Nje- gove zaskrbljene ocyi so strmele v steno kaksyen meter nad Winstonovo glavo. Bil je brez cyevljev, veliki, umazani prsti so moleli iz lukenj na nogavicah. Tudi obril se ni zye nekaj dni. Neobrita brada mu je pokri- vala obraz do licynic in mu dajala videz surovosti, ki se je cyudno ujemala z njegovim velikim slabotnim okostjem in zyivcynimi kretnjami. Winston se je malo prebudil iz otopelosti. Mora govoriti z Ample- forthom in tvegati, da zavpijejo nanj s telekrana. Mogocye je bilo celo, da Ampleforth prinasya britev. >>Ampleforth,<< je rekel. S telekrana se ni razleglo vpitje. Ampleforth je obstal, prijetno presenecyen. Njegove ocyi so se pocyasi uprle v Winstona. >>O, Smith,<< je rekel, >>tudi ti!<< 169 >>Zakaj si tu?<< >>Da povem po pravici --<< Nerodno je sedel na klop nasproti Win- stona. >>Samo en prestopek je, ali ne?<< je rekel. >>In si ga zagresyil?<< >>Ocyitno sem.<< Polozyil si je roko na cyelo in si jo za hip pritisnil na senca, kot bi se skusyal necyesa spomniti. >>Te stvari se zgodijo,<< je nejasno zacyel. >>Mogel sem se domisliti enega samega primera -- mogocyega primera. Bila je nepremisyljenost, brez dvoma. Pripravljali smo koncyno izdajo Kiplingovih pesmi. Dovolil sem, da je na koncu vrste ostala beseda ,Bog'. Nisem si mogel pomagati!<< je skoraj ogorcyeno dodal in dvignil obraz, da bi pogledal Winstona. >>Nemogocye je bilo spremeniti vrsto. Rima je bila ,log'. Ali vesy, da je samo dvanajst rim na ,log' v vsem jeziku? Cele dneve sem naprezal mozygane. Ni bilo druge rime!<< Izraz njegovega obraza se je spremenil. Vznemirjenost je izginila z njega in za hip je bil videti celo zadovoljen. Nekaksyna intelektualna vrocyica, veselje pikolovca, ki je odkril nepomembno dejstvo, mu je sijala skoz umazano in razmrsyeno brado. >>Ali ti je kdaj prisylo na misel,<< je dejal, >>kako celotno zgodovino anglesyke poezije opredeljuje dejstvo, da anglesycyini primanjkuje rim?<< Ne, ravno tale misel ni Winstonu nikdar padla na pamet. Pa tudi se mu v teh okolisycyinah ni zdela posebno vazyna ali zanimiva. >>Ali vesy, kateri dnevni cyas je?<< je rekel. Ampleforth je bil videti znova osupel. >>Na to sem komaj pomislil. Aretirali so me -- mogocye je bilo pred dvema dnevoma -- morda pred tremi dnevi.<< Njegove ocyi so preletele stene, kot bi na pol pricyakoval, da bo nekje nasyel okno. >>Nobene razlike med dnevom in nocyjo ni tukaj. Ne vem, kako lahko presodisy cyas.<< Povrsyno sta se pogovarjala sye nekaj minut, nato pa jima je klic s telekrana brez ocyitnega povoda velel, naj bosta tiho. Winston je sedel mirno, s prekrizyanimi rokami. Ampleforth, prevelik, da bi bil udobno sedel na preozki klopi, se je nemirno presedal z ene strani na drugo, sklepajocy mlahave roke najprej okrog enega, nato okrog drugega kolena. Telekran je zalajal nanj, naj bo pri miru. Cyas je mineval. Dvajset minut, ura -- tezyko je bilo presoditi. Sye enkrat je bilo od zunaj slisyati 170 topot sykornjev. Winstonu se je skrcyilo drobovje. Kmalu, zelo kmalu, morda v petih minutah, morda zdaj, bo topot sykornjev pomenil, da je prisyel on na vrsto. Vrata so se odprla. Mladi cyastnik hladnega obraza je stopil v celico. Z bezyno kretnjo roke je pokazal na Amplefortha. >>Soba 101,<< je rekel. Ampleforth je nerodno odkorakal ven med strazynike, z nekoliko vznemirjenim, a nedoumljivim obrazom. Zdelo se je, da je minilo precej cyasa. Bolecyina v Winstonovem trebuhu je ozyivela. Njegove misli so se pogrezale okrog in okrog po istem tiru, kot zyoga, ki znova in znova pada v isto vrsto vdolbin. Imel je le syest misli. Bolecyina v trebuhu; kos kruha; kri in kricyanje; O'Brien; Julija; britev. Ponoven krcy v drobovju; tezyki sykornji so se blizyali. Ko so se vrata odprla, je zracyni val prinesel mocyan vonj po mrzlem znoju. V celico je prisyel Parsons. Nosil je kratke hlacye iz kakija in syportno srajco. Tokrat je Winston osupnil tako, da je pozabil nase. >> Ti tukaj!<< je rekel. Parsons je osyinil Winstona s pogledom, v katerem ni bilo ne zanimanja ne presenecyenja, ampak samo bridkost. Zacyel se je krcyevito sprehajati gor in dol, ocyitno nezmozyen ostati pri miru. Vsakicy, ko je zravnal zalita kolena, je bilo jasno, da trepetajo. Njegove ocyi so imele razprt, strmecy pogled, kot bi hocyesy nocyesy moral buljiti v nekaj v srednji razdalji. >>Zakaj si tu notri?<< je rekel Winston. >>Miselni zlocyin!<< je rekel Parsons skoraj ihte. Zvok njegovega glasu je takoj izdajal popolno priznavanje krivde in nekaksyne neverne groze, da se taka beseda lahko nanasya nanj. Postal je pred Winstonom in se zacyel sklicevati nanj: >>Saj ne verjamesy, da bi me lahko ustrelili, kaj, stari? Ne ustrelijo te, cye v resnici nisi nicyesar zagresyil -- samo misli, nad katerimi nimasy oblasti? Vem, da te posyteno zaslisyijo. Oh, zaupam jim, da me bodo. Poznali bodo moj sloves, a ne? Ti vesy, kaksyne vrste fant sem bil. Nikakor ne slab fant. Ne brihten, seveda, a gorecy. Skusyal sem storiti vse za Partijo, kaj nisem? Odneseljo bom s petimi leti, ne mislisy tako? Ali celo z desetimi? Fant kotjaz lahko precej koristi v delovnem taborisycyu. Ne bi me ubili, ker sem enkrat samkrat syel s tira?<< >>Ali si kriv?<< je vprasyal Winston. >>Seveda sem kriv,<< je zavpil Parsons z usluzynim pogledom na telekran. >>Menda ne mislisy, da bi Partija zaprla nedolzynega cyloveka, kaj?<< Njegov zyabji obraz je postal mirnejsyi in dobil celo rahlo 171 svetohlinski izraz. >>Miselni zlozyin je grozna stvar, stari,<< je bombasticyno dejal. >>Zavraten je. Pograbi te lahko, ne da bi sam vedel. A vesy, kje je mene zagrabil? V spanju. Ja, to je dejstvo. Bil sem, delal sem, skusyal opraviti svoj delezy -- nikdar sploh nisem vedel, da imam kaksyno slabo stvar v glavi. In potem sem zacyel govoriti v spanju. Vesy, kaj so me slisyali govoriti?<< Znizyal je glas, tako kot nekdo, ki mora iz zdravstvenih razlogov povedati kvanto. >>Dol z Velikim bratom! Ja, to sem govoril! Zdi se, da sem govoril znova in znova. Med nama, stari, vesel sem, da so me dobili, preden sem syel sye dalje. Vesy, kaj jim bom rekel, ko bom syel pred sodnike? ,Hvala' jim bom rekel, ,hvala', da ste me resyili, preden je bilo prepozno.<< >>Kdo te je naznanil?<< je rekel Winston. >>Moja hcyerkica,<< je rekel z nekaksynim zyalostnim ponosom Parsons. >>Poslusyala je pri kljucyavnici. Slisyala, kaj sem govoril in zye naslednji dan pohitela k patrolam. Precej brihtno za sedemletno smrkljo, ne? Nicy ji ne zamerim. Pravzaprav sem ponosem nanjo. To vsekakor kazye, da sem jo vzgojil v pravem duhu. << Napravil je sye nekaj krcyevitih gibov gor in dol ter se vecykrat hrepenecye ozrl po stranisycyni sykoljki. Potem je nenadoma spustil dol kratke hlacye. >>Oprosti, stari,<< je rekel. >>Ne morem pomagati. To je to cyakanje.<< Telebnil je z debelo zadnjico na sykoljko. Winston si je z rokami pokril obraz. >>Smith!<< je zavpil glas s telekrana. >>6079 Smith W! Odkrij obraz! V celici se ne skriva obraza!<< Winston je odkril obraz. Parsons je uporabljal stranisycye glasno in obilno. Nato se je izkazalo, da je izplak pokvarjen in celica je sye ure potem ogabno smrdela. Parsonsa so odstranili. Vecy jetnikov je sye prisylo in skrivnostno odsylo. Neko zyensko so poslali v Sobo 101 in Winstonje opazil, da se je zdela, ko da se je skrcyila in dobila drugo barvo, ko je slisyala te besede. Prisyel je cyas, ki bi bil popoldan, cye so ga zaprli zjutraj ali pa, cye so ga zaprli popoldne, polnocy. Syest jetnikov je bilo v celici, mosyki in zyenske. Vsi so sedeli zelo mirno. Nasproti Winstona je sedel mozy z obrazom brez brade in veli- kimi zobmi, natanko taksyen kot velik, nenevaren glodalec. Njegova debela marogasta lica so bila zdolaj tako polna, da si moral verjeti, da 172 ima tam zatlacyene majhne zaloge hrane. Njegove bledosive ocyi so bojecye syvigale od obraza k obrazu ter se hitro obrnile drugam, cye je s kom krizyal pogled. Vrata so se odprla in pripeljali so nekega drugega jetnika, cyigar zunanjost je bila taksyna, da je Winstona preletel hipen srh. Bil je vsakdanji mosyki povprecyne zunanjosti, ki bi bil lahko inzyenir ali nekaksyen tehnik. To, kar je bilo osupljivo, je bila izmozganost njegovega obraza. Bil je kot obraz okostnjaka. Zaradi suhosti so bila usta in ocyi videti nesorazmerno velika in ocyi so bile morda napolnjene z morilskim in nespravljivim sovrasytvom do nekoga ali necyesa. Mozy je sedel na klop nedalecy od Winstona. Winston ga ni znova pogledal, a izmucyeni, lobanji podobni obraz je bil tako zyiv v njegovem duhu, kot bi ga imel tik pred ocymi. Nenadoma je spoznal, za kaj gre. Mozyje umiral od stradanja. Zdelo se je, da je isto prisylo na misel hkrati vsem drugim v celici. Okrog in okrog klopi so se nalahko zganili. Ocyi mozya brez brade so najprej begale k mozyu z obrazom lobanje, se nato s krivdo odvrnile, pa jih je nepremagljiva privlacynost spet pritegnila nazaj. Takoj se je zacyel nemirno presedati na sedezyu. Nazadnje je vstal, nerodno odkrevsal cyez celico, segel v zyep kombinezona in z osramocyenim obrazom ponudil umazan kos kruha mozyu z obra- zom lobanje. Besno, oglusyujocye rjovenje je prisylo s telekrana. Mozy brez brade je planil na svoje mesto. Mozy z obrazom lobanje je hitro vrgel roke za hrbet, kot bi kazal vsemu svetu, da je zavrnil dar. >>Bumstead!<< je zarjovel glas. >>2713 Bumstead J! Spusti tisti kos kruha.<< Mozy brez brade je spustil kruh na tla. >>Obstoj, kjer si,<< je rekel glas. >>Obrni se k vratom. Ne gani se!<< Mozy brez brade je ubogal. Njegova velika, polna lica so nebrzdano trzala. Vrata so se s treskom odprla. Ko je mladi cyastnik vstopil in stopil vstran, se je izza njega pojavil majhen, cyokat strazynik z velikanskimi rokami in rameni. Postavil se je nasproti mozya brez brade in nato, na cyastnikov znak, podprt z vso tezyo telesa poslal strasyen udarec naravnost v usta mozya brez brade. Zdelo se je, da ga je njegova mocy skoraj zbila s tal. Njegovo telo je zletelo prek celice in pristalo ob vznozyju stranisycyne sykoljke. Za hip je oblezyal kot omamljen, medtem ko mu je temna kri curela iz ust in nosu. Zelo rahlo jecyanje ali cvilenje, ki se je zdelo nezavedno, je prisylo od njega. Potem se je prevalil in se negotovo dvignil 173 na roke in kolena. Med curkom krvi in sline sta mu padli iz ust polovici zobne proteze. Jetniki so sedeli cyisto mirno, z rokami, prekrizyanimi na kolenih. Mozy brez brade se je vzpel nazaj na svoj prostor. Po eni strani obraza mu je meso temnelo. Njegova usta so otekla v brezoblicyno maso cyesynjeve barve s cyrno odprtino na sredi. Zdaj pa zdaj je kanilo na prsi kombine- zona malo krvi. Njegove sive ocyi so sye vedno begale od obraza k obrazu, z vecy krivde kot prej, kakor bi skusyal odkriti, koliko ga drugi prezirajo zaradi njegovega usmiljenja. Vrata so se odprla. Z majhnim gibom je cyastnik pokazal na mozya z obrazom lobanje. >>Soba 101,<< je rekel. Ob Winstonovi strani je bilo cyutiti sopenje in nemir. Mozy se je s sklenjenimi rokami vrgel na kolena. >>Tovarisy! Cyastnik!<< je kricyal. >>Ni me treba peljati tja! Ali vam nisem zye vse povedal? Kaj bi sye radi vedeli? Nicyesar ni, cyesar ne bi priznal, nicyesar! Samo povejte mi, kaj in vse bom nemudoma priznal. Napisyite in podpisal bom -- karkoli! Ne Sobe 101!<< >>Soba 101,<< je rekel cyastnik. Mozyev obraz, zye tako zelo bled, je spremenil barvo, cyeprav bi Winston ne bil verjel, da je to mogocye. To je bil jasno in nesporno odtenek zelenega. >>Storite karkoli z menoj!<< je tulil. >>Stradate me zye tedne. Koncyajte s tem in me pustite umreti. Ustrelite me. Obesite me. Obsodite me na petindvajset let. Je sye kdo, ki zyelite, da ga izdam? Samo povejte mi, kdo je in povedal vam bom vse, kar hocyete. Ne briga me, kdo je in kaj mu boste storili. Imam zyeno in tri otroke. Najvecyji od njih sye ni star syest let. Vse jih lahko vzamete in jim prerezyete grla pred mojimi ocymi in stal bom in gledal. Samo Sobe 101 ne!<< >>Soba 101,<< je rekel cyastnik. Mozy se je divje ozrl po drugih jetnikih, kot bi bil mislil, da lahko postavi kako drugo zyrtev na svoje mesto. Njegove ocyi so se ustavile na zdruzganem obrazu mozya brez brade. Stegnil je suho roko. >> To je tisti, ki ga morate vzeti, ne jaz!<>Niste slisyali, kaj je govoril potem, ko so ga udarili v obraz. Dajte mi prilozynost, pa vam bom povedal vsako besedico. On je tisti, ki je proti Partiji, ne jaz.<< 174 Strazyniki so stopili naprej. Mozyev glas se je zvisyal v vresycyanje. >>Niste ga slisyali!<< je ponovil. >>Nekaj je bilo narobe s telekranom. On je tisti, ki ga hocyete! Vzemite njega, ne mene!<< Dva cyokata strazynika sta se sklonila, da bi ga prijela za roke. A tisti trenutek se je vrgel cyez tla celice in zagrabil eno od zyeleznih nog, ki so podpirale klop. Spustil se je v tuljenje brez besed kot zyival. Strazyniki so ga pograbili, da bi ga odtrgali procy, pa se je oklepal s presenetljivo mocyjo. Morda so ga vlekli kakih dvajset sekund. Jetniki so sedeli mir- no, z rokami prekrizyanimi na kolenih, strmecy naravnost predse. Za- vijanje je prenehalo; mozy ni imel vecy sape za nicy drugega kot za okle- panje. Potem se je oglasil drugacyen krik. Brca strazynikovega sykornja mu je zlomila prste na eni od rok. Potegnili so ga na noge. >>Soba 101,<< je rekel cyastnik. Mozya so odpeljali, negotovo je stopal s sklonjeno glavo, ter pestoval razbito roko; vsa bojevitost ga je zapustila. Dolgo cyasa je preteklo. Cye je bila polnocy, ko so odvedli mozya z obrazom okostnjaka, je bilo zdaj jutro; cye jutro, je bilo popolne. Winston je bil sam in je bil sam zye vecy ur. Bolecyina zaradi sedenja na ozki klopi je bila taka, da je pogosto vstal in hodil naokrog, ne da bi ga telekran posvaril. Kos kruha je sye lezyal tam, kamor ga je spustil mozy brez brade. Na zacyetku je bilo treba velikega napora, da ga ni gledal, a zdaj se je lakota umaknila zyeji. Njegova usta so bila lepljiva in slabega okusa. Brnecyi syum in nespremenljiva bela svetloba sta povzrocyala nekaksyno slabost, prazen obcyutek v glavi. Vstajal je, ker bolecyina v kosteh ni bila vecy znosna, pa nato spet skoraj takoj sedel, ker je bil prevecy vrtoglav, da bi bil gotov, ali bo ostal na nogah. Kadarkoli je vsaj malo obvladal telesne obcyutke, se je groza vrnila. Vcyasih je s pojemajocyim upanjem mislil na O'Briena in britev. Mogel si je misliti, da britev lahko pride skrita v hrani, cye ga bodo kdaj hranili. Bolj medo je mislil na Julijo. Tam nekje ali drugod je trpela, mogocye huje kot on. Morda ta hip vpije od bolecyine. Mislil je: >>Cye bi lahko resyil Julijo s tem, da bi podvojil lastno bolecyino, bi to storil? Da, bi.<< A toje bila le razumska odlocyitev, ki jo je napravil, ker je vedel, da jo mora napraviti. Obcyutil pa je ni. Na tem kraju nisi mogel cyutiti nicyesar razen bolecyine in vnaprejsynje gotovosti, da bosy trpel bolecyino. Sicer pa -- ali je mogocye, da si zyelisy, kadarjo v resnici trpisy, naj se iz kakrsynega koli razloga povecya? Toda to vprasyanje je bilo sye neresyljivo. Spet so se priblizyevali sykornji. Vrata so se odprla. Vstopil je O'Brien. Winston je planil na noge. To ga je tako pretreslo, da muje pregnalo 175 vso previdnost. Prvikrat v mnogih letih je pozabil na navzocynost telekrana. >>Tudi vas so dobili!<< je vzkliknil. >>Dobili so me zye zdavnaj,<< je rekel O'Brien z blago, skoraj obzyalujocyo ironijo. Stopil je vstran. Izza njega se je pojavil syirokoplecy strazynik z dolgim cyrnim pendrekom v roki. >>Vedel si to, Winston,<< je rekel O'Brien. >>Ne goljufaj se. Vedel si to -- od nekdaj si vedel.<< Da, je videl zdaj, to je od nekdaj vedel. Pa ni bilo cyasa misliti na to. Edino, za kar je imel ocyi, je bil pendrek v strazynikovih rokah. Lahko pade kamorkoli -- na teme, na vrh usyesa, gornji del roke, komolec -- Komolec! Skoraj omrtvicyen je padel na kolena, oklepajocy se udarjenega komolca z drugo roko. Vse se je razprsyilo v rumeno svetlobo. Nepojmljivo, nepojmljivo, da lahko en udarec povzrocyi tako bolecyino. Svetloba se je razjasnila in lahko je videl, da onadva zvisyka gledata nanj. Strazynik se je smejal njegovemu zvijanju. Vsekakor pa je bilo eno vprasyanje resyeno. Nikdar, za noben razlog na svetu, ne moresy zyeleti, naj se bolecyina povecya. O bolecyini si lahko zyelisy le eno: naj preneha. Nicy na svetu ni tako strasyno kot telesna bolecyina. Pred obrazom bolecyine ni junakov, ni junakov, je mislil spet in spet, ko se je zvijal na tleh in se jalovo drzyal za onesposobljeno levico. II Lezyal je na necyem, kar je cyutil kot taborisycyno posteljo, samo da je bila visye od tal in da je bil nekako pritrjen nanjo, da se ni mogel premakniti. Lucy, ki se mu je zdela mocynejsya kot ponavadi, mu je padala na obraz. Ob stranije stal O'Brien in pozorno gledal dol proti njemu. Na drugi strani je stal mosyki v belem plasycyu, drzyecy podkozyno brizgalko. Celo potem, ko so bile njegove ocyi odprte, je le postopoma dojemal svojo okolico. Imel je vtis, da vznika v to sobo iz nekega cyisto drugacynega sveta, neke vrste podvodnega sveta dalecy pod njo. Kako dolgo je bil tam spodaj, ni vedel. Odkar so ga zaprli, sye ni videl teme ali dnevne svetlobe. Poleg tega pa njegovi spomini niso bili nepretrgani. Bil je cyas, ko se je njegova zavest, celo tiste vrste zavest, kijo cylovek ohrani v spanju, ustavila in se znova obudila po praznem premoru. Toda ali so 176 premori dolgi dneve, tedne ali sekunde, ni bilo mogocye vedeti. S tistim prvim udarcem na komolec se je zacyela mora. Kasneje je spoznal, da je vse tisto, kar se je nato zgodilo, samo predhodno, rutinsko zaslisyevanje, ki so ga bili delezyni skoraj vsi jetniki. Bila je dolga vrsta zlocyinov -- vohunstvo, sabotazya in podobno -- ki jo je moral vsakdo praviloma priznati. Priznanje je bilo formalnost, cyeprav je bilo mucyenje pravo. Kolikokrat so ga pretepli, kako dolgo je pretepanje trajalo, se ni mogel spomniti. Vselej je bilo ob njem pet ali syest mozy hkrati. Vcyasih so bile pesti, vcyasih pendreki, vcyasih jeklene palice, vcyasih sykornji. Bili so cyasi, ko se je kotalil po tleh, brez sramu kot zyival, zvijajocy telo v to ali ono stran v brezupnem prizadevanju izogniti se brcam, s tem pa je kratko in malo privabljal vecy in vecy brc, v rebra, v trebuh, v komolce, v pisycyali, v dimlje, v moda, v trtico. Bili so cyasi, ko je to trajalo in trajalo, dokler se mu kruto, hudobno in nepozabno ni zdelo to, da ga strazyniki sye kar naprej pretepajo, temvecy to, da se ni mogel prisiliti, da bi izgubil zavest. Bili so cyasi, ko so ga zyivci tolikanj zapustili, da je zacyel kricyati za usmiljenje, sye preden se je pretepanje zacyelo, ko mu je bil zye sam pogled na pest, pomaknjeno nazaj za udarec, dovolj, da je stresal priznanja resnicynih in umisyljenih zlocyinov. Bili so drugi cyasi, ko je zacyel s sklepom, da ne bo priznal nicyesar, ko je bilo treba vsako besedo izsiliti iz njega, medtem ko je lovil sapo od bolecyine, in bili so cyasi, ko je slabotno skusyal narediti kompromis in sije govoril: >>Priznal bom, ampak ne sye. Zdrzyati moram, dokler bolecyina ne postane neznosna. Sye tri brce, dve brci in potem jim bom povedal, kar bodo hoteli.<< Vcyasih so ga tepli, da je komaj sye stal, ga nato vrgli kot vrecyo krompirja na kamnita tla celice, pustili nekaj ur, da si je oddahnil, potem pa ga privedli ven in spet pretepali. Spominjal se je tudi daljsyih obdobij okrevanja. Spominjal se jih je megleno, ker jih je prezyivel vecyidel v spanju ali omamljenosti. Spominjal se je celice z lesenim pogradom, nekaksyne police, ki je sytrlela iz stene, in plocyevinastega umivalnika pa obrokov vrocye juhe, kruha in vcyasih kave. Sponinjal se je cyemernega brivca, ki mu je prihajal brit brado in porezat lase, in poslovnih, nesocyutnih mozy v belih plasycyih, ki so mu tipali pulz, preizkusyali reflekse, privzdigovali veke, otipavajocy z grobimi prsti iskali zlomljene kosti in mu zabadali igle v roko, da bi zaspal. Pretepanje je bilo manj pogosto in je postalo vecyidel grozynja, groza, v katero so ga lahko vsak trenutek pahnili, kadar so bili njegovi odgovori nezadovoljivi. Zdaj njegovi zaslisyevalci niso bili vecy pretepacyi v cyrnih uniformah, ampak partijski razumniki, majhni okrogli mozyje s 177 hitrimi gibi in z blesycyecyimi se naocyniki, ki so ga izmenicyno obdelovali v cyasu, ki je trajal -- mislil je, pa ni bil prepricyan -- po deset ali dvanajst ur skupaj. Ti drugi zaslisyevalci so skrbeli za to, da ga je neprestano mucyila lahna bolecyina; vendar ni bila predvsem bolecyina tisto, na kar so se zanasyali. Tepli so ga po obrazu, mu navijali usyesa, ga vlekli za lase, silili stati na eni nogi, mu prepovedali, da bi syel urinirat, mu svetili s slepecyimi lucymi v obraz, dokler ni imel ocyi polnih solz; a cilj tega je bil kratko in malo ponizyati ga in mu unicyiti zmozynosti dokazovanja in sklepanja. Njihovo pravo orozyje je bilo neusmiljeno sprasyevanje, ki se je vleklo ure in ure, ko so ga zmedli, mu nastavljali pasti, preobracyali vse, kar je rekel, dokazajocy mu pri vsakem koraku lazyi in protislovja, dokler ni zacyel jokati tako od sramu kot od zyivcyne izcyrpanosti. Vcyasih je jokal po syestkrat na enem samem zaslisyevanju. Vecyino tega cyasa so ga kricye zmerjali in mu ob vsakem obotavljanju grozili, da ga bodo spet izrocyili strazynikom, a vcyasih so nenadoma spremenili ton, ga imenovali tovarisy, se obracyali nanj v imenu Partije in Angsoca in Velikega brata ter ga zaskrbljeno sprasyevali, ali v njem sye zdaj ni dovolj zvestobe do Partije, da bi zbudila zyeljo odpraviti zlo, ki ga je storil. Kadar so bili njegovi zyivci po urah zaslisyevanja razcefrani, ga je celo to sklicevanje lahko pognalo v smrkajocye solze. Na koncu so ga nadlezyni glasovi temeljiteje zlomili kot sykornji in pesti strazynikov. Postal je preprosto usta, ki izpovedujejo, roka, ki podpisuje, karkoli od nje zahtevajo. Njegova edina skrb je bila odkriti, kaj zyelijo, da prizna, in potem hitro priznati, preden se strahovanje zacyne znova. Priznal je umor znamenitih partijcev, razsyirja- nje upornisykih brosyur, poneverjanje javnih fondov, prodajanje vojnih tajnosti, sabotazye vseh vrst. Priznal je, da je bil od Eastazije placyan vohun vse od leta 1968. Priznal je, da je vernik, obcyudovalec kapitali- zma, seksualni perverznezy. Priznal je, da je umoril svojo zyeno, cyeprav je vedel in so tudi zaslisyevalci morali vedeti, da je njegova zyena zyiva. Priznal je, da je bil leta in leta v osebnih stikih z Goldsteinom in da je bil cylan podtalne organizacije, ki je zajemala skoraj vsakega cyloveka, ki ga je kdaj poznal. Lazye je bilo vse priznati in vsakogar zaplesti. Poleg tega je bilo v nekem smislu res. Res je bilo, da je bil sovrazynik Partije in v ocyeh Partije ni bilo razlike med mislimi in dejanji. Bili so tudi spomini druge vrste. V njegovi zavesti so stali nepo- vezano, kot podobe, okoli katerih je sama cyrnina. Bil je v celici, ki bi bila lahko svetla ali temna, kajti on je lahko videl le 178 dvoje ocyi. V blizyini njegove roke je pocyasi in pravilno tiktakal nekaksyen instrument. Ocyi so postale vecyje in bolj zyarecye. Nenadoma je poletel s sedezya, se potopil v ocyi in pogoltnile so ga. Bil je privezan na stol, obkrozyen s sytevilcynicami, pod slepecyimi lucymi. Mozy v belem plasycyu je prebiral sytevilke. Zunaj so topotali sykornji. Vrata so se s treskom odprla. Noter je prikorakal cyastnik z vosycyenim obrazom, sledila sta mu dva strazynika. >>Soba 101,<< je rekel cyastnik. Mozy v belem plasycyu se ni obrnil. Tudi pogledal ni Winstona, gledal je le sytevilke. Kotalil se je po mogocynem hodniku, kilometer syirokem, polnem sijocyih zlatih lucyi, rjovecy od krohota in na ves glas tulecy priznanja. Priznaval je vse, celo tisto, kar mu je uspelo med mucyenjem zadrzyati. Celotno zgodbo svojega zyivljenja je pripovedoval poslusyalstvu, ki jo je zye poznalo. Z njim so bili strazyniki, drugi zaslusyevalci, mozyje v belih plasycyih, O'Brien, Julija, gospod Charrington in vsi skupaj so se kotalili navzdol po hodniku ter rjoveli od krohota. Nekatere grozotne stvari, ki so bile polozyene v prihodnost, je nekako preskocyil in se niso zgodile. Vse je bilo prav, ni bilo vecy bolecyine, sye zadnjo nadrobnost njegovega zyivljenja so odkrili, razumeli in odpustili. Pognal se je z lesenega pograda na pol prepricyan, da je slisyal O'Brienov glas. Skozi vse zaslisyevanje je imel obcyutek, cyeprav ga ni nikoli videl, da je O'Brien ob njegovem komolcu, ravno izven njegovega zornega kota. O'Brien je bil tisti, ki je vse uravnaval. On je bil tisti, ki je poslal strazynike nad Winstona in jim preprecyil, da bi ga ubili. On je bil tisti, ki je odlocyal, kdaj naj Winston vresycyi od bolecyine, kdaj naj ima odmor, kdaj naj ga nahranijo, kdaj naj spi, kdaj naj mu vbrizgajo mamilo v roko. On je bil tisti, ki je postavljal vprasyanja in sugeriral odgovore. On je bil mucyitelj, on je bil zasycyitnik, on je bil inkvizitor, on je bil prijatelj. In enkrat, Winston se ni mogel spomniti, ali je bilo to v omamljenem ali obicyajnem spanju ali celo v trenutku budnosti -- mu je neki glas zamrmral v uho: >>Ne skrbi, Winston, v moji oskrbi si. Sedem let zye pazim nate. Zdaj je prisyel odlocyilni preobrat. Resyil te bom, napravil te bom popolnega.<< Ni bil prepricyan, ali je to O'Brienov glas, a bil je isti glas, ki mu je bil rekel: >>Srecyala se bova na kraju, kjer ni teme,<< v tistih sanjah pred sedmimi leti. Ni se spominjal zadnjega zaslisyevanja. Bilo je obdobje cyrnine in nato se je celica ali soba, kjer je bil zdaj, polagoma materializirala okoli njega. Lezyal je plosko na hrbtu in se ni mogel premakniti. Telo muje priklepalo 179 dol na vsaki pomembni tocyki. Celo zadnja stran glave je bila nekako pritrjena. O'Brien ga je gledal od zgoraj navzdol resno in skoraj zyalostno. Njegov obraz je bil od spodaj videti grob in zdelan, z vrecyicami pod ocymi in utrujenimi cyrtami med nosom in brado. Bil je starejsyi, kot je mislil Winston, morda jih je imel oseminsytirideset ali petdeset. Pod njegovo roko je bila sytevilcynica z vzvodom in s sytevilkami, ki so obkrozyale sprednjo stran. >>Povedal sem ti,<< je rekel O'Brien, >>da se bova tukaj srecyala, cye kdaj<<. >>Da,<< je rekel Winston. Brez kaksynega opozorila, razen lahnega giba O'Brienove roke, mu je val bolecyine preplavil telo. To je bila grozljiva bolecyina, ker ni mogel videti, kaj se dogaja, in imel je obcyutek, da mu zadajajo nekaksyno smrtno posykodbo. Ni vedel, ali se ta stvar res dogaja ali pa ta ucyinek izzovejo z elektriko; telo se mu je raztezalo navzven, sklepe mu je pocyasi trgalo narazen. Cyeprav mu je bolecyina pognala znoj iz cyela, je bil najhujsyi od vsega strah, da se mu bo vsak hip zlomila hrbtenica. Stisnil je zobe in tezyko dihal skozi nos, prizadevajocy si ostati kolikor mogocye dolgo tiho. >>Bojisy se, Winston,<< je rekel O'Brien, opazujocy njegov obraz, >>da se bo v naslednjem trenutku nekaj prelomilo. Posebno se bojisy, da bo to hrbtenica. Imasy zyivo predstavo o vretencih, ki se trgajo narazen in o hrbtenicyni tekocyini, ki se cedi iz njih. Na to mislisy, mar ne, Winston?<< Winston ni odgovoril. O'Brien je potegnil vzvod nazaj na sytevilcyni- co. Val bolecyine je uplahnil skoraj tako hitro, kot je prisyel. >>To je bilo sytirideset,<< je rekel O'Brien. >>Vidisy lahko, da se sytevilke dvigajo do sto. Si hocyesy, prosim, zapomniti, ves cyas pogovora, da ti lahko prizadenem bolecyino v vsakem trenutku in do katerekoli stopnje hocyem. Cye mi bosy pravil lazyi, se poskusyal na kakrsyenkoli nacyin izmikati ali celo spustiti pod svojo obicyajno inteligencyno stopnjo, bosy sye tisti hip kricyal od bolecyine. Razumesy to?<< >>Da,<< je rekel Winston. O'Brienovo vedenje je postalo manj strogo. Zamisyljeno si je popravil ocyala na nosu in stopil korak ali dva gor in dol. Kadar je govoril, je bil njegov glas prijazen in potrpezyljiv. Imel je videz zdravnika, ucyitelja, celo duhovnika, ki si bolj prizadeva razlozyiti in prepricyati, kot pa kaznovati. >>Delam si skrbi zaradi tebe, Winston,<< je rekel, >>ker si vreden skrbi. Cyisto dobro vesy, kaj je s tabo. To vesy zye leta, cyeprav si se boril proti tej 180 vednosti. Dusyevno si moten. Trpisy za defektnim spominom. Nezmozyen si spominjati se resnicynih dogodkov in prepricyujesy se, da se spominjasy drugih dogodkov, ki se niso nikoli zgodili. Na srecyo je to ozdravljivo. Nikdar se nisi zdravil, ker tega nisi hotel. To je bil majhen napor volje, ki ga nisi bil pripravljen napraviti. Celo zdaj, tega se dobro zavedam, se oklepasy svoje bolezni pod vtisom, da je vrlina. Zdaj vzemiva primer. S katero silo se trenutno vojskuje Oceanija?<< >>Ko so me aretirali, je bila Oceanija v vojni z Eastazijo.<< >>Z Eastazijo. Dobro. In Oceanija je od nekdaj v vojni z Eastazijo, ali ne?<< Winston je zajel sapo. Odprl je usta, da bi govoril, pa nato ni spregovoril. Ni mogel odtrgati ocyi s sytevilcynice. >>Resnico, prosim, Winston. Tvojo resnico. Povej mi, kar mislisy, da se spominjasy.<< >>Spominjam se, da komaj do tedna, preden sem bil aretiran, sploh nismo bili v vojni z Eastazijo. Bili smo v zaveznisytvu z njimi. Vojna je bila proti Evraziji. Ta je trajala sytiri leta. Pred tem --<< O'Brien ga je ustavil z gibom roke. >>Drug primer, << je rekel. >>Pred nekaj leti si bil v res zelo hudi zmoti. Verjel si, da trije mozyje, trije nekdanji cylani Partije z imenom Jones, Aaronson in Rutherford -- mozyje, ki so bili usmrcyeni zaradi izdajstva in sabotazye, potem ko so opravili najpopolnejsye mogocye priznanje -- niso bili krivi zlocyinov, katerih so bili obtozyeni. Verjel si, da si videl nesporen dokumentarni dokaz, ki pricya, da so bile njihove izpovedi lazyne. Bila je to neka fotografija, o kateri si imel privid. Verjel si, da si jo res drzyal v svojih rokah. Bila je priblizyno takale fotografija.<< Pravokoten kot papirja se je prikazal med O'Brienovimi prsti. Pet sekund morda je bil v Winstonovem zornem kotu. Bila je fotografija in o tem, kaj prikazaje, sploh ni bilo mogocye dvomiti. Bila je tista fotografija Jonesa, Aaronsona in Rutherforda po narocyilu Partije v New Yorku, fotografija, na katero je naletel pred enajstimi jeti in jo nemudoma unicyil. Za trenutek le je bila pred njegovimi ocymi, nato je spet zginila iz zornega kota. Ampak videl jo je, nedvomno jo je videl! Naredil je obupen, smrten napor, da bi osvobodil vrhnjo polovico telesa. Nemo- gocye se je bilo premakniti tudi za centimeter v katerokoli smer. Za tre- nutek je celo pozabil sytevilcynico. Vse, kar si je zyelel, je bilo znova drzyati fotografijo med prsti ali vsaj videti jo. >>Obstaja!<< je vzkliknil. >>Ne,<< je rekel O'Brien. 181 Stopil je cyez sobo. Spominska odprtina je bila na nasprotni steni. O'Brien je dvignil resyetko. Neviden se je slabotni kosycyek papirja zvrtincyil v toku toplega zraka in izginil v ognjenem plamenu. O'Brien se je obrnil od stene. >>Pepel,<< je rekel. >>Niti ne pepel, ki bi ga bilo mogocye identificirati. Prah. Ne obstaja. Nikdar je ni bilo.<< >>Pa je bila! Sye zmerom je! Zyivi v spominu. Spomnim se je. Vi se je spomnite.<< >>Jaz se je ne spomnim,<< je rekel O'Brien. Winstonu je srce upadlo. To je bilo dvomisyljenje. Imel je obcyutek smrtne nemocyi. Ko bi bil lahko prepricyan, da O'Brien lazye, bi ne bilo vazyno. Bilo pa je popolnoma mogocye, da je O'Brien res pozabil na fotografijo. In cye je bilo tako, potem bo tudi pozabil, kako je zanikal, da se je spominjal in pozabil akt pozabljenja. Kako bi se mogel prepricyati, da je vse to le zvijacya? Morda se v zavesti res lahko izvrsyi ta blazni premik: to je bila misel, ki ga je porazila. O'Brien ga je zamisyljeno gledal od zgoraj navzdol. Bolj kot kdaj je imel videz ucyitelja, ki se mucyi s trmastim, a obetajocyim otrokom. >>Neka partijska parola obravnava oblast nad preteklostjo,<>Ponovi jo, prosim.<< >>Kdor obvladuje preteklost, obvladuje prihodnost; kdor obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost,<< je pokorno ponovil Winston. >>Kdor obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost,<< je rekel O'Brien, kimajocy v pocyasnem pritrjevanju. >>Ali ima po tvojem mnenju, Winston, preteklost realno eksistenco?<< Spet se je na Winstona spustil obcyutek nemocyi. Njegove ocyi so poletele k sytevilcynici. Ne le, da ni vedel, ali je >>da<< ali >>ne<< odgovor, ki ga bo resyil pred bolecyino; celo tega ni vedel, za kateri odgovor misli, da je pravi. O'Brien se je rahlo nasmejal. >>Ti nisi metafizik, Winston,<< je rekel. >>Do tega trenutka nisi nikdar razmisyljal, kaj pojmujemo z eksistenco. Zastavil bom natancyneje. Ali preteklost obstaja konkretno, v prostoru? Ali je kje kraj, svet trdnih predmetov, kjer se preteklost sye dogaja?<< >>Ne.<< >>Kje pa potem preteklost obstaja, cye sploh?<< >>V dokumentih. Zapisana je.<< >>V dokumentih. In --?<< 182 >>V zavesti. V cylovesykih spominih.<< >>V spominu. No, dobro torej. Mi, Partija, obvladujemo vse dokumente in obvladujemo vse spomine. Potem obvladujemo prete- klost, mar ne?<< >>Ampak kako lahko preprecyite ljudem, da bi se nehali spominjati?<< je zavpil Winston, spet za trenutek pozabljajocy sytevilcynico. >>To je nehoteno. To je zunaj cyoveka. Kako obvladujete spomin? Mojega niste obvladali!<< O'Brienovo vedenje je spet postalo strogo. Polozyil je roko na sytevilcynico. >>Nasprotno,<< je rekel, >>ti ga nisi obvladoval. To je tisto, kar te je pripeljalo sem. Tu si, ker nisi uspel v ponizynosti, v samodisciplini. Nisi se hotel ukloniti, kar je cena za dusyevno zdravje. Raje si bil norec, manjsyina, ki jo predstavlja en sam proti vsem. Samo discipliniran razum lahko vidi stvarnost, Winston. Ti menisy, da je stvarnost nekaj objektiv- nega, zunanjega, kar obstaja samo po sebi. Menisy tudi, da je narava stvarnosti samoumevna. Kadar slepisy sam sebe, da nekaj domnevasy, da vsak drug vidi isto stvar kot ti. Ampak jaz ti pravim, Winston, da stvarnost ni zunanja. Stvarnost obstaja v cylovekovi zavesti in nikjer drugod. In ne v individualni zavesti, ki se lahko moti, v vsakem primeru pa hitro propade; samo v zavesti Partije, ki je kolektivna in nesmrtna. Karkoli ima Partija za resnico, je resnica. Nemogocye je videti stvarnost, razen cye jo gledasy skoz ocyi Partije. To je dejstvo, ki se ga morasy znova naucyiti, Winston. Zahteva pa od tebe samounicyenje, napor volje. Ponizyati se morasy, preden lahko dusyevno ozdravisy.<< Za nek aj trenutkov je premolknil, kot bi dovoljeval, da se to, kar je govoril, usede. >>Ali se spomnisy, da si zapisal v dnevnik, ,Svoboda pomeni svobodo recyi, da je dva in dva sytiri'?<< >>Da,<< je rekel Winston. O'Brien je iztegnil kvisyku levico, s hrbtom proti Winstonu, s skritim palcem in z iztegnjenimi sytirimi prsti. >>Koliko prstov stegujem Winston?<< >>Sytiri.<< >>In cye Partija recye, da to ni sytiri, ampak pet -- koliko potem?<< >>Sytiri.<< Beseda se je koncyala v hlipanju od bolecyine. Igla na sytevilcynici se je pognala do petinpetdeset. Winstona je oblil znoj po vsem telesu. Zrak mu je vdiral v pljucya in spet uhajal v globokih vzdihih, ki jih tudi s 183 stiskanjem zob ni mogel ustaviti. O'Brien ga je opazoval, sye vedno z iztegnjenimi sytirimi prsti. Povlekel je vzvod nazaj. Tokrat je bila bolecyina le rahlo olajsyana. >>Koliko prstov, Winston? >>Sytiri.<< Igla se je vzpela do syestdeset. >>Koliko prstov, Winston?<< >>Sytiri! Sytiri! Kaj naj drugega recyem? Sytiri!<< Igla se je morala spet dvigniti, pa ni gledal nanjo. Tezyek, resen obraz in sytirje prsti so izpolnjevali njegovo zorno polje. Prsti so mu stali pred ocymi, kot stebri, velikanski, zabrisani in dozdevno trepetajocyi, a nesporno sytirje. >>Koliko prstov, Winston?<< >>Sytiri! Nehajte, nehajte! Kako lahko nadaljujete? Sytiri!<< >>Koliko prstov, Winston?<< >>Pet! Pet! Pet!<< >>Ne, Winston, nicy ne pomaga. Ti lazyesy. Sye vedno mislisy, da so sytirje. Koliko prstov, prosim?<< >>Sytiri! Pet! Sytiri! Karkoli hocyete. Samo nehajte, ustavite bolecyino!<< Nenadoma je sedel pokonci z O'Brienovo roko okrog ramen. Morda je za nekaj sekund izgubil zavest. Vezi, ki so potiskale njegovo telo navzdol, so se zrahljale. Bilo mu je zelo hladno, neobrzdano je drgetal, zobje so mu syklepetali, solze so se mu kotalile po licih. Za trenutek se je kot otrok oklepal O'Briena, cyudno potolazyen od tezyke roke okrog ramen. Imel je obcyutek, da je O'Brien njegov zasycyitnik, da je bila bolecyina nekaj, kar je prisylo od zunaj, iz nekega drugega vira, in da je O'Brien tisti, ki ga bo resyil pred njo. >>Pocyasen ucyenec si, Winston,<< je rekel O'Brien blago. >>Kako naj si pomagam?<< je ihtel. >>Kako naj si pomagam, cye vidim, kar imam pred ocymi? Dva in dva je sytiri.<< >>Vcyasih, Winston. Vcyasih je pa pet. Vcyasih je tri. Vcyasih pa vse hkrati. Bolj se morasy potruditi. Ni lahko dusyevno ozdraveti.<< Polozyil je Winstona na posteljo. Prijem na udih je znova zagrabil, a bolecyina je upadla in drhtenje je ponehalo ter ga pustilo le syibkega in prezeblega. O'Brien je z glavo pomigril mozyu v belem plasycyu, ki je med vso proceduro nepremicyno stal. Mozy v belem plasycyu se je sklonil in od blizu pogledal v Winstonove ocyi, potipal pulz, polozyil uho na prsni kosy, 184 potrkal tu pa tam; potem je pokimal O'Brienu. >>Znova,<< je rekel O'Brien. Bolecyina je spet pritekla v Winstonovo telo. Igla je morala biti na sedemdeset, petinsedemdeset. Tokrat je zaprl ocyi. Vedel je, da so prsti sye tam, in sye vedno sytirje. Vazyno je bilo samo to, da nekako ostane zyiv, dokler krcy ne mine. Prenehal je opazyati, ali kricyi ali ne. Bolecyina se je spet zmanjsyala. Odprl je ocyi. O'Brien je potegnil vzvod nazaj. >>Koliko prstov, Winston?<< >>Sytiri. Mislim, da so sytirje. Videl bi jih pet, cye bi mogel. Poskusyam jih videti pet.<< >>Kaj si zyelisy: prepricyati me, da jih vidisy pet ali jih zares videti?<< >>Zares videti.<< )>Znova,<< je rekel O'Brien. Morda je bila igla pri osemdeset -- devetdeset. Winston se je lahko le v presledkih spomnil, zakaj ta bolecyina. Zdelo se mu je, da se za stisnjenimi vekami gozd prstov giblje v nekaksynem plesu, se prepleta in razpleta, izginja drug za drugim in spet pojavlja. Skusyal jih je presyteti, ni se spominjal, zakaj. Vedel je le, da jih je nemogocye presyteti, in sicer zaradi nekaksyne skrivnostne istosti med pet in sytiri. Bolecyina je spet zamrla. Ko je odprl ocyi, je ugotovil, da sye vedno vidi isto stvar. Nesyteto prstov je sye vedno, kot premikajocya se drevesa, teklo mimo njega v vseh smereh, se krizyalo in razpletalo. Spet je zaprl ocyi. >>Koliko prstov stegujem, Winston?<< >>Ne vem. Ne vem. Ubili me boste, cye to spet storite. Sytiri, pet, syest -- res ne vem.<< >>Bolje,<< je rekel O'Brien. Igla je zdrsnila v Winstonovo roko. Skoraj isti hip se mu je po vsem telesu razsyirila blazyena, zdravilna toplota. Bolecyina je bila zye na pol pozabljena. Odprl je ocyi in se hvalezyno ozrl k O'Brienu. Ob pogledu na tezyki, razorani obraz, tako grd in tako inteligenten, je obcyutil silno ganjenost v srcu. Cye bi se lahko premaknil, bi iztegnil roko in jo polozyil na O'Brienovo ramo. Nikoli ga ni ljubil bolj globoko kot ta hip, pa ne le zato, ker je ustavil bolecyino. Stari obcyutek, da navsezadnje ni vazyno, ali je O'Brien prijatelj ali sovrazynik, se je povrnil. O'Brien je bil zanj cylovek, s katerim je mogocye govoriti. Morda si cylovek ne zyeli biti toliko ljubljen kot razumljen. O'Brien ga je mucyil do roba blaznosti in prav kmalu, to je bilo gotovo, ga bo poslal v smrt. Pa to ni bilo vazyno. V nekem smislu je segalo to globlje od prijateljstva, bila sta zaupnika. Nekje, cyeprav morda prave besede ne bodo nikdar izgovorjene, je kraj, kjer bi se lahko srecyala 185 in govorila. O'Brien ga je gledal navzdol z izrazom, ki je vzbujal misel, da je morda tudi njega obsyla ista misel. Ko je spregovoril, je bil zvok njegovega glasu lahkoten in pogovoren. >>Ali vesy, kje si, Winston?<< je rekel. >>Ne vem. Lahko pa uganem. V Ministrstvu ljubezni.<< >>Ali vesy, koliko cyasa si zye tu?<< >>Ne vem. Dneve, tedne, mesece, -- mislim, da mesece.<< >>In zakaj, si predstavljasy, pripeljemo ljudi na ta kraj?<< >>Da jih pripravite do priznanja.<< >>Ne, ni to razlog. Poskusi znova.<< >>Da jih kaznujete.<< >>Ne!<< je vzkliknil O'Brien. Njegov glas se je nenavadno spremenil in obraz mu je nenadoma postal strog in zyivahen. >>Ne! Ne samo zato, da bi ti izvlekli priznanje, pa tudi ne, da bi te kaznovali. Naj ti povem, zakaj smo te pripeljali sem? Da te ozdravimo! Da te napravimo dusyevno zdravega! Bi hotel razumeti, Winston, da nihcye, ki ga pripeljemo sem, nikdar ne pride iz nasyih rok neozdravljen? Ne zanimajo nas tisti bedasti prekrsyki, ki si jih zagresyil. Partije ne zanima ocyitno dejanje; misel je vse cyesar nam je mar. Mi ne samo, da svoje sovrazynike unicyujemo, temvecy jih spreminjamo. Ali razumesy, kaj mislim s tem?<< Sklanjal se je nad Winstona. Njegov obraz je bil zaradi blizyine videti velikanski in ostudno grd, ker ga je gledal od spodaj. Vrh tega je bil nabit z nekaksyno zanesenostjo, blazno zaverovanostjo. Winstonu se je znova stisnilo srce. Ko bi bil mogel, bi se bil zaril globlje v posteljo. Bil je prepricyan, da bo O'Brien iz cyiste objestnosti zavrtel sytevilcynico. A tisti hip se je O'Brien odvrnil. Naredil je korak ali dva gor in dol. Potem je manj strastno nadaljeval: >>Prva stvar, ki jo morasy razumeti je, da na tem kraju ni mucyenisytva. Bral si o verskih preganjanjih v preteklosti. V srednjem veku je bila inkvizicija. To je bil neuspeh. Namenila se je izkoreniniti krivoverstvo, pa se je koncyalo tako, da ga je ovekovecyila. Kajti na vsakega na grmadi zazyganega je vzniknilo na tisocye drugih. Zakaj? Zato, ker je inkvizicija pobijala svoje sovrazynike odkrito in jih pobijala, dokler so bili sye nespokorjeni; pravzaprav jih je pobijala zato, ker so bili nespokorjeni. Ljudje so umirali, ker se niso hoteli odrecyi svojim pravim prepricyanjem. Naravno, da je vsa slava pripadla zyrtvam in vsa sramota inkviz tor ju, ki jih je zazygal. Kasneje, v dvajsetem stoletju, so bili totalitaristi, kot so se 186 imenovali. To so bili nemsyki nacisti in ruski komunisti. Rusi so preganjali krivoverstvo bolj kruto, kot je to pocyela inkvizicija. In predstavljali so si, da so se kaj naucyili iz napak preteklosti; vsekakor so vedeli, da ne smejo ustvariti mucyenikov. Preden so svoje zyrtve izpostavili javnim procesom, so premisyljeno poskrbeli, da so unicyili njihovo dostojanstvo. Izcyrpali so jih z mucyenjem in osamljenostjo, dokler niso bili prezira vredne klecyeplazne reve, ki so priznavale vse, kar si jim polozyil na usta, ki so se skrivale za psovke, obtozyujocy in skrivajocy se drug za drugim ter cvilecy za milost. In vendar se je zye cyez nekaj kratkih let vsa stvar ponovila. Mrtvi so postali mucyeniki in njihova degradacija je bila pozabljena. Sye enkrat, zakaj tako? Predvsem zato, ker so bila priznanja, ki so jih izpovedali, ocyitno izmisyljena in neresnicyna. Mi ne delamo napak te vrste. Vsa priznanja, ki so izjavljena tu, so resnicyna. Mi jih napravimo resnicyna. Predvsem pa ne dovolimo, da bi se mrtvi vzdignili zoper nas. Nehaj si zye predstavljati, da te bo zanamstvo opravicyilo, Winston. Zanamstvo ne bo nikdar slisyalo zate. Do cyistega bosy izbrisan iz zgodovine. Spremenili te bomo v plin in te spustili v stratosfero. Nicy ne bo ostalo od tebe, ne ime v seznamu, ne spomin v mozyganih zyivecyih. Razveljavljen bosy tako v preteklosti kot tudi v prihodnosti. Nikdar ne bosy obstajal.<< Zakaj pa si potem delati sitnosti z mucyenjem? je pomislil Winston s hipno grenkobo. O'Brien je zadrzyal korak, kot bi Winston misel glasno izgovoril. Njegov veliki, grdi obraz z nekoliko zozyenimi ocymi se je priblizyal. >>Ker te tako ali tako nameravamo do kraja unicyiti, tako da ne bo nicy, kar si rekel ali storil, niti najmanj spremenilo stvari, se vprasyujesy, zakaj si v tem primeru delamo sitnosti in te najprej zaslisyujemo? To je tisto, kar premisyljasy, ali ne?<< >>Da,<< je rekel Winston. O'Brien se je lahno nasmehni. >>Ti si napaka v vzorcu, Winston. Madezy si, ki ga je treba izbrisati. Kaj ti nisem ravnokar povedal, da se razlikujemo od preganjalcev iz preteklosti? Mi se ne zadovoljujemo s pasivno pokorsycyino, pa tudi ne z najbolj hlapcyevsko podvrzyenostjo. Ko se nam bosy nazadnje predal, mora biti to iz tvoje svobodne volje. Mi ne pokoncyamo krivoverca, dokler se nam upira; dokler se nam upira, ga nikoli ne pokoncyamo. Mi ga spreobrnemo, osvojimo njegovega notra- njega duha, ga preoblikujemo. Vse zlo in iluzije izzygemo iz njega, privedemo ga na nasyo stran, ne navidezno, temvecy v bistvu, s srcem in dusyo. Naredimo ga za enega nasyih, preden ga ubijemo. Za nas je 187 nedopustljivo, da bi kjerkoli na svetu obstajala zmotna misel, pa naj bo sye tako tajna in nemocyna. Niti tedaj ne, kadar koga izrocyimo smrti, ne moremo dovoliti odklona. V starih cyasih je krivoverec syel na grmado sye vedno krivoveren, razlagajocy svoje krivoverstvo in opajajocy se s njim. Celo zyrtev ruskih cyistk je lahko nosila upomisytvo zaklenjeno v svoji lobanji, medtem ko je korakala vzdolzy hodnika in cyakala na kroglo. Mi pa naredimo mozygane popolne, preden jih izstrelimo. Povelje starega despotizma je bilo ,Ne smesy.' Povelje totalitaristov je bilo ,Morasy'. Nasye povelje pa je ,Ti si'. Nihcye, ki ga privedemo na ta kraj, se nam nikdar ne postavi po robu. Vsakdo je do cyistega opran. Celo tiste tri bedne izdajalce, v katerih nedolzynost si nekdaj verjel -- Jonesa, Aaronsona in Rutherforda -- smo na koncu zlomili. Jaz sem sam sodeloval pri njihovih zaslisyanjih. Videl sem, kako so pocyasi klonili, cvilili so, klecyeplazili in se jokali -- in na koncu to ni bilo zaradi bolecyine ali strahu, ampak zaradi kesanja. Takrat, ko smo z njimi opravili, so bili le sye lupine ljudi. Nicy ni ostalo v njih, razen obzyalovanja tistega, kar so storili, in ljubezni do Velikega brata. Ganljivo je bilo videti, kako so ga ljubili. Prosili so, naj jih hitro ustrelimo, da bodo mogli umreti, dokler so njihovi mozygani sye cyisti.<< Njegov glas je postal skoraj sanjav. Na njegovem obrazu sta bili sye vedno zanesenost in navdusyenje blaznezya. Ne pretvarja se, je mislil Winston, on ni hinavec, verjame v vsako besedo, ki jo recye. Kar pa ga je najbolj potrlo, je bila zavest o lastni intelektualni manjvrednosti. Opazoval je tezyko, a miline polno postavo, ki je hodila sem ter tja, v njegovo zorno polje in zunaj njegovega dosega. O'Brien je bil v vseh pogledih vecyji cylovek kot on sam. Ni bilo misli, ki bi jo on kdaj domislil ali lahko pomislil, ki bi je O'Brien zye dolgo ne bil poznal, precenil in zavrgel. Njegov duh je zajemal v sebi Winstonovega duha. Toda kako naj bi bilo potemtakem res, da je O'Brien blazen? Pacy pa je gotovo blazen on, Winston. O'Brien se je ustavil in se ozrl k Winstonu. Njegov glas je spet postal strog. >>Ne predstavljaj si, Winston, da se bosy resyil, pa cye se nam sye tako popolnoma vdasy. Nikomur, ki je kdaj zgresyil pot, ni prizaneseno. In tudi, cye se nam zahocye, da te pustimo prezyiveti tvojo naravno zyivljenjsko dobo, nam sye vedno ne bosy usyel. Kar se zgodi s teboj tukaj, je za zmeraj. Razumi to vnaprej. Zdrobili te bomo do tiste tocyke, od koder ni vrnitve. Zgodile se ti bodo stvari, po katerih si ne bosy mogel opomocyi, 188 pa cye zyivisy tisocy let. Nikdar vecy ne bosy zmogel obicyajnih cylovesykih cyustev. Vse v tebi bo mrtvo. Nikdar vecy ne bosy zmozyen ljubezni, prijateljstva, veselja nad zyivljenjem, smeha, radovednosti, poguma, ali znacyajnosti. Votel bosy. Vse bomo iztisnili iz tebe in te nato napolnili s seboj.<< Premolknil je in dal mozyu v belem plasycyu znak. Winston se je zavedal, da mu potiskajo neki tezyak aparat za glavo. O'Brien se je usedel poleg postelje, tako da je bil njegov obraz skoraj v isti visyini z Winstonovim. >>Tri tisocy,<< je cyez Winstonovo glavo rekel mozy v belem plasycyu. Dve blazini, ki sta se zdeli nekoliko mokri, sta se pritisnili k Winstonovim sencem. Vztrepetal je. Bolecyina, nove vrste bolecyina prihaja. O'Brien je pomirljivo, skoraj prijazno polozyil svojo roko na njegovo. >>Tokrat ne bo bolelo,<< je rekel. >>Glej mi naravnost v ocyi. << Tisti hip je zacyutil strahotno eksplozijo, oziroma nekaj, kar se je zdelo kot eksplozija, cyeprav ni bil prepricyan, da je zagrmelo. Nedvomno je bil to slepecy svetlobni blisk. Winston ni bil ranjen, samo oslabljen. Cyeprav je zye lezyal na hrbtu, ko se je to zgodilo, je imel cyuden obcyutek, da ga je vrglo v ta polozyaj. Strahoten nebolecy udarec ga je popolnoma porazil. Tudi v glavi se mu je nekaj zgodilo. Ko se mu je spet po vrnil vid, se je spomnil, kdo in kje da je, ter spoznal obraz, ki je strmel v njegovega. A tu in tam so bile velike zaplate praznine, kot bi mu bil odvzet kos mozyganov. >>Ne bo dolgo trajalo,<< je rekel O'Brien. >>Glej mi v ocyi. S katero dezyelo je Oceanija v vojni?<< Winston je pomislil. Vedel je, kaj pomeni Oceanija in da je sam drzyavljan Oceanije. Spomnil se je tudi Evrazije in Eastazije, kdo pa je s kom v vojni, ni vedel. Pravzaprav se sploh ni zavedal, da je kaksyna vojna. >>Ne spominjam se.<< >>Oceanija je v vojni z Eastazijo. Se zdaj spomnisy tega?<< >>Da.<< >>Oceanija je bila vedno v vojni z Eastazijo. Od zacyetka tvojega zyivljenja, od zacyetka Partije, od zacyetka zgodovine je vojna potekala neprestano, vedno ista vojna. Se spomnisy tega?<< >>Da.<< >>Pred enajstimi leti si ustvaril legendo o treh mozyeh, ki so bili obsojeni na smrt zaradi izdajstva. Pretvarjal si se, da si videl kos papirja, ki je dokazoval njihovo nedolzynost. Nobenega takega papirja ni nikdar 189 bilo. To si si izmislil in kasneje zacyel verjeti. Zdaj se spomnisy tistega trenutka, ko si si to izmislil. Se spomnisy tega?<< >>Da.<< >>Ravnokar sem ti kazal prste na roki. Videl si pet prstov. Se spomnisy tega?<< >>Da.<< O'Brien je iztegnil prste na svoji levici, s skritim palcem >>Tu je pet prstov. Vidisy pet prstov?<< >>Da.<< In res jih je videl, za bezyen hip, preden se je prizorisycye njegovih misli spremenilo. Videl je pet prstov in to ni bilo popacyeno. Potem pa je bilo vse spet normalno in stari strah, sovrasytvo in zmeda so se trumoma vrnili. A bil je trenutek -- ni vedel, kako dolg, trideset sekund morda -- jasne gotovosti, ko je vsak O'Brienov namig izpolnil zaplato praznine in postal absolutna resnica in ko je bilo dva in dva tako zlahka tri kot pet, cye je bilo to tisto, kar je bilo potrebno. Ta trenutek je zbledel, sye preden je O'Brien spustil roko, toda cyeprav ga ni mogel znova dosecyi, se ga je zlahka spomnil, kot se cylovek spominja zyivega dozyivetja v nekem daljnjem obdobju zyivljenja, ko je bil v bistvu sye drugacyen cylovek. >>Zdaj vidisy,<< je rekel O'Brien, >>da je to vsekakor mogocye.<< >>Da,<< je rekel Winston. O'Brien je z zadovoljnim izrazom vstal. Onstran njega, na levi, je Winston videl mozya v belem plasycyu, ki je prelomil ampulo in potegnil nazaj bat na brizgalki. O'Brien se je z nasmehom obrnil k Winstonu. Na skoraj stari nacyin si je popravil ocyala na nosu. >>Se spomnisy, da si napisal v dnevnik,<< je rekel, >>da ni vazyno, ali sem prijatelj ali sovrazynik, ker sem vsaj cylovek, ki te razume in s katerim se je mogocye pogovoriti? Imel si prav. Uzyivam v pogovoru s tabo. Tvoj razum me pozva. Podoben je mojemu razumu, samo da je tvoj slucyajno bolan. Preden koncyava, mi lahko zastavisy nekaj vprasyanj, cye hocyesy.<< >>Katerokoli vprasyanje hocyem?<< >>Katerokoli.<< Opazil je, da je Winston pogledal sytevilcynico. >>Stroj je izkljucyen. Kaksyno je tvoje prvo vprasyanje?<< >>Kaj ste napravili z Julijo?<< je rekel Winston. O'Brien se je spet nasmehnil. >>Izdala te je. Nemudoma -- brez pomislekov. Redkokdaj sem videl koga, ki bi se nam tako hitro predal. 190 Komaj bi jo prepoznal, cye bi jo videl. Vso njeno upornost, sleparstvo, norost, umazanost duha -- vse smo izzygali iz nje. Bila je popolna spreobrnitev, primer za ucybenike.<< >>Mucyili ste jo.<< O'Brien na to ni odgovoril. >>Naslednje vprasyanje,<< je rekel. >>Ali Veliki brat obstaja?<< >>Seveda. Partija obstaja. Veliki brat je utelesyenje Partije.<< >>Ali obstaja na isti nacyin kot jaz?<< >>Ti ne obstajasy,<< je rekel O'Brien. Sye enkrat ga je prevzel obcyutek nebogljenosti. Poznal je, oziroma si je lahko predstavljal argumente, ki so dokazovali njegov neobstoj, a bili so neumnost, samo besedna igra. Mar ni v izjavi >>Ti ne obstajasy<< nekaj logicyno absurdnega? Pa kaj pomaga to recyi? Razum se mu je skrcyil, ko je pomislil na neodgovorljive, nore argumente, s katerimi ga bo O'Brien unicyil. >>Mislim, da obstajam,<< je utrujeno dejal. >>Zavedam se, kdo sem. Rojen sem bil in umrl bom. Imam roke in noge. Zavzemam neko mesto v prostoru. Noben drug trden predmet ne more hkrati z menoj zavzemati tega mesta. Ali v tem smislu Veliki brat obstaja?<< >>To ni vazyno. Obstaja.<< >>Bo Veliki brat kdaj umrl?<< >>Seveda ne. Kako bi lahko umrl? Naslednje vprasyanje.<< >>Ali Bratovsycyina obstaja?<< >>Tega, Winston, ne bosy nikoli vedel. Cye se nam bo zahotelo, da te osvobodimo, potem ko bomo opravili s tabo, sye vedno ne bosy nikoli izvedel, pa cye bosy dozyivel devetdeset let starosti, ali je odgovor na to vprasyanje da ali ne. Dokler bosy zyivel, bo to v tvoji glavi neresyena uganka.<< Winston je lezyal molcye. Prsi so se mu dvigale in padale malo hitreje. Sye vedno ni postavil vprasyanja, ki mu je prvo prisylo na misel. Moral ga je zastaviti in vendar mu je bilo, kot bi ga jezik ne hotel izgovoriti. Na O'Brienovem obrazu je bilo videti senco smehljaja, ki je pricyal, da se zabava. Zdelo se je, da imajo celo njihova ocyala ironicyen blesk. On ve, je nenadoma pomislil Winston, ve, kaj bom vprasyal. In ob tej misli so iz njega planile besede: >>Kaj je v Sobi 101?<< Izraz O'Brienovega obraza se ni spremenil. Suho je odvrnil: >>Saj vesy, kaj je v Sobi 101, Winston. Vsakdo ve, kaj je v Sobi 101.<< Dvignil je prst k mozyu v belem plasycyu. Ocyitno je bilo za tokrat pri 191 kraju. Igla se je zadrla v Winstonovo roko. Skoraj v hipu je utonil v globoko spanje. III. >>Za to, da se znova vkljucyisy, so potrebne tri stopnje, << je rekel O'Brien. >>Te so ucyenje, razumevanje in privolitev. Cyas je, da prestopisy v drugo stopnjo.<< Winston je kot vedno lezyal plosko na hrbtu. Toda od nedavnega so bile vezi zrahljane. Sye so ga priklepale na posteljo, a lahko je nekoliko pregibal kolena, obracyal glavo na eno in drugo stran ter dvigal roko od komolca. Tudi sytevilcynica je postala manj grozljiva. Lahko se je izognil njenim mukam, cye se je dovolj hitro odzival. O'Brien je potegnil vzvod vecyidel samo takrat, kadar se je pokazal neumnega. Vcyasih sta prisyla skozi vse zasedanje, ne da bi bil uporabil sytevilcynico. Ni se mogel spomniti, koliko zasedanj je bilo. Zdelo se mu je, da se celoten postopek razteza v dolg, nedolocyljiv cyas -- trajalo je morda tedne -- in premori med zasedanji so bili lahko vecy dni dolgi, drugicy pa samo uro ali dve. >>Ko si lezyal tu,<< je rekel O'Brien, >>si se pogosto sprasyeval -- vprasyal si celo mene -- zakaj Ministrstvo ljubezni porablja toliko cyasa in skrbi zate. In ko si bil prost, te je vznemirjalo v bistvu isto vprasyanje. Lahko si dojel notranji ustroj druzybe, v kateri si zyivel, ne pa tudi njenih temelj- nih nagibov. Se spomnisy, da si zapisal v dnevnik ,Razumem kako, ne razumem pa zakaj. In takrat ko si premisyljal ,zakaj', si podvomil o lastnem dusyevnem zdravju. Bral si knjigo, Goldsteinovo knjigo, ali vsaj odlomke iz nje. Ti je povedala kaj, cyesar sye nisi vedel?<< >>Ste jo vi brali?<< je vprasyal Winston. >>Jaz sem jo napisal. Se pravi, sodeloval sem pri pisanju. Nobena knjiga ni pisana individualno, kot sam vesy.<< >>Ali je res, kar pravi?<< >>Kot opis, da. Program, ki ga postavlja, pa je bedarija. Skrivno kopicyenje znanja -- postopna razsyiritev prosvetljenosti -- koncyno upor raje -- prevrat v Partiji. Sam si predvidel, da je to tisto, kar bo povedala. Vse to je neumnost. Raja se ne bo nikoli uprla, niti v tisocyih ali milijonu let ne. Ne more se. Ni treba, da ti povem razlog, saj ga zye vesy. Cye si kdaj 192 gojil sanje o oborozyeni vstaji, se jim morasy odrecyi. Ni poti, po kateri bi kdo lahko strmoglavil Partijo. Oblast Partije je za vekomaj. Naj bo to izhodisycyna tocyka tvojih misli.<< Prisyel je blizye postelje. >>Za vekomaj!<< je ponovil. >>In zdaj se povrniva k vprasyanju o ,kako' in ,zakaj'. Dovolj dobro razumesy ,kako' se Partija drzyi na oblasti. Zdaj pa mi povej ,zakaj' se oklepa oblasti. Kaj je nasy nagib? Zakaj si zyelimo oblast? No, govori,<< je dodal, ko je Winston ostal tiho. Kljub temu Winston sye za trenutek ali dva ni odgovoril. Obcyutek utrujenosti ga je zagrnil. Lahni, blazni preblisk navdusyenja se je vrnil na O'Brienov obraz. Vnaprej je vedel, kaj bo O'Brien rekel: da Partija ne tezyi po oblasti zaradi svojih lastnih koristi, temvecy zaradi blagra vecyine. Da se je polastila oblasti zato, ker so ljudje iz mnozyice syibka, strahopet- na bitja, ki ne morejo prenesti svobode in resnice, pa jim morajo zato vladati in jih sistematicyno slepiti drugi, ki so mocynejsyi od njih. Damora cylovesytvo izbirati med svobodo in srecyo in da je za vecyji del cylovesytva boljsya srecya. Da je Partija vecyni cyuvar slabotnih, posvecyena locyina, ki dela zlo, da bi se lahko iz tega rodilo dobro, zyrtvujocy pri tem svojo lastno srecyo za srecyo drugih. Posyastno, je mislil Winston, posyastno pa je to, da bo O'Brien, ko bo to rekel, tudi verjel. To mu je bilo videti na obraza. O'Brien je vedel vse. Tisocykrat bolje kot Winston je vedel, kaksyen je svet v resnici in na kako nizki stopnji zyive ljudske mnozyice in s kaksynimi lazymi in surovostmi jih Partija drzyi tam. Razumel je vse to, pretehtal, pa kaj potem: namen posvecyuje sredstvo. Kaj lahko storisy, je mislil Winston, pri blaznezyu, ki je inteligentnejsyi od tebe, ki tvoje argumente zvesto poslusya, potem pa kratko in malo vztraja v svoji blaznosti? >>Vi nam vladate v nasy lastni prid,<< je slabotno dejal. >>Prepricyani ste, da so ljudje nezmozyni, da bi si sami vladali in zato -- << Trznil je in skoraj zakricyal. Mucyna bolecyina mu je prestrelila telo. O'Brien je potisnil vzvod na petintrideset. >>To je bilo neumno, Winston, neumno,<< je rekel. >>Res bi moral vedeti, da ne smesy govoriti takih stvari.<< Potegnil je vzvod nazaj in nadaljeval: >>Zdaj ti bom povedal odgovor na vprasyanje. Takle je. Partija tezyi za oblastjo v celoti zaradi oblasti same. Ne zanima nas blagor drugih, zanima nas samo oblast. Ne bogastvo, razkosyje, dolgo zyivljenje ali srecya, samo oblast, cyista oblast. Kaj pomeni cyista oblast, bosy takoj razumel. Mi se razlikujemo od vseh drugih oligarhij preteklosti po tem, da vemo, kaj delamo. Vse druge, celo tiste, ki so nam bile podobne, so bile 193 strahopetne in hinavske. Nemsyki nacisti in ruski komunisti so nam zelo blizu po metodah, toda nikdar niso imeli dovolj poguma, da bi bili spregledali svoje lastne motive. Pretvarjali so se, morda celo verjeli, da so se polastili oblasti neradi in za omejen cyas in da takoj za vogalom lezyi raj, kjer bodo ljudje svobodni in enaki. Mi nismo taki. Mi vemo, da se nihcye nikoli ne polasti oblasti z namenom, da se ji bo odpovedal. Oblast ni sredstvo, oblast je namen. Diktature ne vzpostavisy z namenom, da bo cyuvala revolucijo; revolucije delasy z namenom, da vzpostavisy diktaturo. Namen preganjanja je preganjanje. Namen mucyenja je mucyenje. Namen oblasti je oblast. Me zdaj zacyenjasy razumevati?<< Winston je bil prepaden, kot je bil prepaden prej, nad utrujenostjo O'Brienovega izraza. Bil je mocyan, misyicyast in surov, bil je poln inteligence in nekaksyne obrzdane strasti, pred katero se je cyutil brez mocyi, a bil je utrujen. Pod ocymi je imel vrecyice, pod licynicami se mu je kozya povesyala. O'Brien se je sklonil nadenj, namenoma mu je priblizyal zdelani obraz. >>Premisyljujesy,<< je rekel, >>da je moj obraz star in utrujen. Premisylju- jesy, da govorim o oblasti, pa vendar ne morem niti lastnega telesa obvarovati pred propadom. Kaj ne moresy razumeti, Winston, da je posameznik samo celica? Utrujenost celice je zyivljenjska mocy organi- zma. Mar umresy, ko si porezyesy nohte?<< Obrnil se je od postelje in se zacyel sprehajati gor in dol, z eno roko v zyepu. >>Mi smo svecyeniki oblasti,<< je rekel. >>Bog je oblast. A za zdaj je v tvojih ocyeh oblast le beseda. Cyas je, da dobisy nekaj predstave o tem, kaj oblast pomeni. Prva stvar, ki jo morasy doumeti, je, da je oblast kolektivna. Posameznik ima samo toliko oblasti, kolikor neha biti posameznik. Poznasy partijsko parolo ,Svoboda je suzynost'. Ti je kdaj prisylo na misel, da je to zamenljivo? Suzynost je svoboda. Sam -- svoboden -- je cylovek vedno porazyen. Tako mora biti, kajti vsak cylovek je obsojen na smrt, kar je najvecyji od vseh porazov. Cye pa se lahko potopi v Partijo, tako da je Partija, potem je vsemogocyen in nesmrten. Druga stvar, ki jo morasy doumeti, je to, da je oblast oblast nad ljudmi. Nad telesom, a predvsem nad zavestjo. Oblast nad stvarmi -- zunanjo stvarnostjo, bi rekel ti -- ni pomembna. Pa je zye nasya oblast nad stvar- mi popolna.<< 194 Winston je za hip ignoriral sytevilcynico. Divje si je prizadeval, da bi se dvignil v sedecyo lego, pa se mu je le toliko posrecyilo, da si je bolecye zvil telo. >>A kako lahko vladate stvarem?<< je planilo iz njega. >>Saj sye podnebja in zakona gravitacije ne obvladujete. In potem so sye bolezen, bolecyina, smrt -- << O'Brien ga je utisyal z gibom roke. >>Obvladujemo stvari, ker obvladujemo zavest. Stvarnost je znotraj lobanje. Postopoma se bosy naucyil, Winston. Nicyesar ni, cyesar bi ne mogli storiti. Ne nevidnosti, ne vzgona -- nicyesar. Lahko bi splaval s tal kot milni mehurcyek, cye bi hotel. Tega pa ne zyelim, ker Partija ne zyeli. Morasy se znebiti predstav iz devetnajstega stoletja o naravi. Mi ustvarjamo zakone narave.<< >>Pa jih ne! Sye gospodarji tega planeta niste! Kaj pa Evrazija in Eastazija? Niste ju sye osvojili.<< >>Nepomembno. Osvojili ju bomo, ko nam bo ustrezalo. In cye jih ne bomo, kaj potem? Lahko jih izkljucyimo iz zyivljenja. Oceanija je svet.<< >>Ampak svet sam je le drobec prahu. In cylovek je majhen -- nebog- ljen! Koliko let pa zye obstaja? Milijone let je bila zemlja nenaseljena.<< >>Neumnost. Zemlja je stara toliko kot mi, nicy starejsya. Kako bi bila lahko starejsya? Nicy ne obstaja zunaj cylovesyke zavesti.<< >>Ampak kamenine so polne kosti izumrlih zyivali -- mamutov, mastodontov in ogromnih plazilcev, ki so tu zyiveli zye davno, preden je bilo kaj slisyati o cyloveku.<< >>Si kdaj videl te kosti, Winston? Seveda ne. Biologi devetnajstega stoletja so si jih izmislili. Pred cylovekom ni bilo nicyesar. Po cyloveku, cye ga bo kdaj konec, ne bo nicyesar. Zunaj cyloveka ni nicyesar.<< >>Ampak vse vesolje je zunaj nas. Poglejte zvezde! Nekatere med nji- mi so milijone svetlobnih let dalecy. Za vecyno so nam nedosegljive.<< >>Kaj pa so zvezde?<< je ravnodusyno rekel O'Brien. >>To so drobci ognja nekaj kilometrov procy. Dosegli bi jih lahko, cye bi hoteli. Ali pa jih izbrisali. Zemlja je sredisycye vesolja. Sonce in zvezde se vrtijo okoli nje.<< Winston se je spet krcyevito zganil. Tokrat ni rekel nicyesar. O'Brien je nadaljeval, kot bi odgovarjal na izgovorjeno pripombo: >>Za neke potrebe to seveda ne drzyi. Cye plovemo po oceanu ali cye napovemo mrk, se nam vecykrat zdi primerno dopustiti, da se zemlja vrti okoli sonca in da so zvezde milijone in milijone kilometrov dalecy. Pa kaj potem? Mar mislisy, da nimamo toliko mocyi, da bi napravii dvojni sistem astronomije? Zvezde so lahko blizu ali dalecy, v skladu z nasyo potrebo. 195 Mar mislisy, da nasyi matematiki tega niso zmozyni? Si pozabil na dvomisyljenje?<< Winston je omahnil nazaj na posteljo. Karkoli je rekel, hitri odgovor ga je pobil kot kij. Pa vendar je vedel, vedel je, da ima on prav. Prepricyanje, da ni zunaj tvoje lastne zavesti nicyesar -- gotovo je neki nacyin, kako dokazyesy, da je to napacyno. Kaj ni bilo zye davno odkrito, da je to zmotno? Celo poseben izraz imajo za to, ki pa ga je pozabil. Rahel nasmesyek je zganil koticyek O'Brienovih ust, ko se je ozrl po njem. >>Povedal sem ti, Winston,<< je rekel, >>da v metafiziki nisi dobro podkovan. Beseda, ki se je skusyasy domisliti, je solipsizem. Pa se motisy. To ni solipsizem. Kolektivni solipsizem, cye hocyesy. To pa je druga stvar; pravzaprav nekaj cyisto nasprotnega. No, pa tu sva zasyla,<< je dodal v drugacynem tonu. >>Resnicyna oblast, oblast, za katero se moramo boriti nocy in dan, ni oblast nad stvarmi, temvecy nad ljudmi.<< Premolknil je in si za hip spet nadel videz syolnika, ki izprasyuje obetavnega ucyenca: >>Kako si cylovek zagotovi oblast nad drugim cylovekom, Winston?<< Winston je pomislil. >>Da mu povzrocyi trpljenje,<< je rekel. >>Tocyno. Da mu povzrocyi trpljenje. Pokornost ni dovolj. Cye cylovek trpi, kako si lahko prepricyan, da se podreja tvoji volji in ne svoji? Oblast imasy; cye povzrocyisy bolecyino in ljudi ponizyujesy. Oblast imasy, cye trgasy cylovesykega duha na kosce in ga nato sestavljasy v nove oblike po svoji volji. Se ti zdaj svita, kaksyen svet ustvarjamo? Ta svet je natancyno nasprotje neumnih hedonisticynih utopij, ki so si jih zamisyljali stari reformatorji. To je svet strahu, izdajstva in mucyenja, svet tistih, ki teptajo druge in svet poteptanih; svet, ki bo postal ne manj, ampak bolj neusmiljen, ko se bo oplemenitil. Napredek v nasyem svetu bo napredek k hujsyi bolecyini. Stare civilizacije so trdile, da temeljijo na ljubezni in pravici. Nasy temelji na sovrasytvu. V nasyem svetu cylovek ne bo poznal drugih cyustev kot strah, besnost, zmagoslavje in ponizyevanje samega sebe. Vse drugo bomo unicyili -- vse. Zye zdaj lomimo navado misyljenja, ki se je prezyivela iz predrevolucijskega cyasa. Presekali smo vezi med starsyi in otrokom, med mosykim in zyensko. Nihcye si ne upa vecy zaupati zyeni, otroku ali prijatelju. V prihodnosti ne bo ne zyena ne prijateljev. Otroke bomo ob rojstvu odvzeli materam, tako kot vzamemo jajca kokosyim. Spolni nagon bomo zatrli. Oplojevanje bo vsakoletna formal- nost, tako kot obnovitev zyivilskih nakaznic. Ukinili bomo orgazem. Nasyi nevrologi zye delajo na tem. Nobene zvestobe ne bo, razen zvesto- 196 be Partiji. Nobene ljubezni ne bo, razen ljubezni do Velikega brata. Nobenega smeha ne bo, razen zmagoslavnega smeha nad premaganim sovrazynikom. Ne bo ne umetnosti, ne knjizyevnosti, ne znanosti. Ko bomo vsemogocyni, ne bomo potrebovali znanosti. Ne bo razlik med le- poto in grdoto. Nobene radovednosti ne bo, za potek zyivljenja se ne bo nihcye menil. Uzyitkov, ki jih ljudje obcyutijo ob tekmovanju, ne bo no- benih. Toda vedno ne pozabi tega, Winston vedno bo vladajocyim na voljo opojnost oblasti, ki bo stalno narasycyala in postajala vse bolj prefinjena. Zmeraj, vsak hip, bosy lahko okusyal srh zmage, obcyutek, kako teptasy sovrazynika, ki je brez mocyi. Cye zyelisy imeti podobo prihodnosti, si predstavljaj sykorenj, ki tepta cylovesyki obraz -- za zmeraj.<< Premolknil je, kot bi pricyakoval, da bo Winston kaj rekel. Winston pa se je spet poskusyal sye bolj prilepiti k postelji. Nicy ni mogel recyi. Zdelo se mu je, da mu je zmrznilo srce. O'Brien je nadaljeval: >>In pomni, da je to za zmeraj. Zmeraj bomo imeli obraz, ki ga bomo teptali. Krivoverec, sovrazynik ljudstva, bo vedno tu, da ga bomo lahko premagali in spet in spet ponizyali. Vse, kar si prestal ti, odkar si v nasyih rokah -- vse to se bo nadaljevalo in sye huje. Vohunjenje, izdajstva, aretacije, mucyenja, usmrtitve, izginotja se ne bodo nikdar nehala. To bo svet groze, tako kot zmagoslavja. Mocynejsya ko bo Partija, manj bo strpna; slabsya ko bo opozicija, trsyi bo despotizem. Goldstein in njegova krivoverstva bodo zyivela vecyno. Vsak dan, vsak hip jih bomo premago- vali, diskreditirali, zasmehovali, pljuvali nanje -- pa vendar bodo zmeraj prezyivela. Dramo, ki sem jo igral s teboj teh sedem let, bodo igrali vedno znova, iz generacije v generacijo, na cyedalje tankoumnejsyi nacyin. Vedno bomo imeli tu krivoverca, izrocyenega nam na milost in nemilost, ki bo zlomljen in prezran tulil od bolecyine -- na koncu pa bo popolnoma spokorjen, osvobojen samega sebe in se nam bo sam od sebe plazil pred nogami. Tak je svet, ki ga pripravljamo, Winston. Svet zmage za zmago, zmagoslavja za zmagoslavjem: neskoncynega pritiska- nja, pritiskanja, pritiskanja na zyivec oblasti. Kot vidim, se ti zacyenja svitati, kaksyen bo ta svet. A na koncu ga bosy vecy kot razumel. Privolil bosy vanj, mu izrekel dobrodosylico, postal njegov del.<< Winston si je dovolj opomogel, da je lahko govoril. >>Ne morete!<< je syibko dejal. >>Kaj mislisy s to pripombo, Winston?<< >>Ne morete ustvariti takega sveta, kot ste ga ravnokar opisali. To so sanje. To ni mogocye.<< 197 >>Zakaj?<< >>Ni mogocye zasnovati civilizacije na strahu, sovrasytvu in krutosti. Nikdar se ne bi ohranila.<< >>Zakaj ne?<< >>Ne bi imela zyivljenjske mocyi. Razkrojila bi se. Naredila bi samo- mor.<< >>Neumnost. Ti si pod vtisom, da je sovrasytvo bolj utrudljivo kot ljubezen. Zakaj naj bi bilo? In tudi cye bi bilo, kaj potem? Denimo, da se nam zahocye, da se hitreje izrabimo. Denimo, da povecyamo hitrost cylovesykega zyivljenja, tako da bo cylovek pri tridesetih letih senilen. In kaj potem? Kaj ne moresy razumeti, da posameznikova smrt ni smrt? Partija je nesmrtna.<< Kot ponavadi je ta glas potolkel Winstona v nebogljenost. Sye bolj pa ga je bilo groza, da bi O'Brien, cye bi on vztrajal pri svojem, spet potegnil vzvod. In vendar ni mogel molcyati. Slabotno, brez argumentov, brez necyesa, kar bi ga bilo podpiralo, razen neme groze nad tem, kar mu je pravil O'Brien, se je vmil v napad. >>Ne vem -- ni mi mar. Nekako vam bo spodletelo. Nekaj vas bo premagalo. Zivljenje vas bo premagalo.<< >>Mi nadzorujemo zyivljenje, Winston, na vseh njegovih stopnjah. Ti si domisyljasy, da obstaja nekaj, kar se imenuje cylovesyka narava, ki se bo zgrozila nad nasyim pocyetjem in se nam postavila po robu. Ampak mi ustvarjamo cylovesyko naravo. Cylovek je iz snovi, ki jo lahko po mili volji oblikujesy. Ali pa si se morda vrnil k svoji stari misli, da bodo raja in suzynji vstali in nas vrgli? Izbij si to iz glave. Oni so nemocyni kot zyivali. Partija je cylovesytvo. Drugi so zunaj -- nepomembni.<< >>Nicy zato. Na koncu vas bodo potolkli. Slej ko prej vas bodo videli take, kot ste, in vas bodo raztrgali na kosce.<< >>Ali vidisy kaksyen dokaz, da se to dogaja? Ali pa kaksyen razlog, zakaj naj bi se? >>Ne. Verujem v to. Vem, da vam bo spodletelo. Nekaj je v svetu -- ne vem, kaj, nekaksyen duh, nekaksyno nacyelo -- ki ga ne boste nikoli premagali.<< >>Ali verjamesy v boga, Winston?<< >>Ne.<< >>Kaj pa je potem to nacyelo, ki nas bo porazilo?<< >>Ne vem. Cylovesyki duh.<< 198 >>Pa se imasy ti za cyloveka?<< >>Da.<< >>Cye si ti cylovek, Winston, si poslednji. Tvoja vrsta izumira; mi smo nasledniki. Ali razumesy, da si sam? Zunaj zgodovine si, ne bivasy.<< Njegovo vedenje se je spremenilo in postalo ostrejsye: >>In ti se imasy za moralno boljsyega od nas, z nasyimi lazymi in krutostjo?<< >>Da, imam se za boljsyega.<< O'Brien ni nicy rekel. Dva druga glasova sta spregovorila. Cyez hip je Winston enega od njiju prepoznal za svojega. To je bil zvocyni posnetek pogovora, ki ga je imel z O'Brienom tiste nocyi, ko se je vcylanil v Bratovsycyino. Slisyal se je obljubljati, da bo lagal, kradel, ponarejal, moril, spodbujal jemanje mamil in prostitucijo, razsyirjal spolne bolezni, metal vitriol v otrosyke obraze. O'Brien je napravil majhno nepotrpezyljivo kretnjo, kot bi hotel recyi, da je bilo to demonstracijo komaj vredno opraviti. Potem je obrnil gumb in glasova sta utihnila. >>Vstani iz postelje,<< je rekel. Vezi so se zrahljale. Winston se je spustil na tla in negotovo vstal. >>Ti si poslednji cylovek,<< je rekel O'Brien. >>Ti si cyuvar cylovesykega duha. Videl se bosy takega, kot si. Sleci si obleko.<< Winston je razvezal kos vrvi, ki mu je drzyal skupaj kombinezon. Zadrga se mu je zye davno odtrgala z njega. Ni se mogel spomniti, ali si je kdajkoli, odkar so ga zaprli, slekel vso obleko hkrati. Pod kombinezo- nom so se mu okoli telesa ovijale umazane zelenkaste cape, ki jih je bilo komaj mocy prepoznati za ostanke perila. Ko jih je spustil na tla, je opazil, da je na nasprotnem koncu sobe trodelno ogledalo. Priblizyal se mu je in nato obstal. Izvil se mu je nehoten krik. >>Naprej,<< je rekel O'Brien. >>Stopi med krila ogledala. Tudi pogled od strani morasy videti.<< Obstal je, ker se je bal. Upognjena, sivkasta, okostnjaku podobna stvar mu je prihajala naproti. Zye sama njena zananjost je bila grozljiva, ne le to, da je vedel, da je to on sam. Pomaknil se je blizye ogledala. Zaradi sklonjene drzye je bilo videti, da obraz tega stvora sytrli naprej. Beden obraz vecynega jetnika, z visokim cyelom, ki se je podaljsyevalo v plesyasto lobanjo, zlomljen nos in licynice, ki so bile videti razbite in nad njimi divje in budne ocyi. Lica so bila razorana in usta so bila videti zozyena. To je bil gotovo njegov obraz, a zdelo se mu je, da se je bolj spremenil kot njegova notranjost. Cyustva, ki bi jih kazal, bi bila drugacyna od tistih, ki jih je cyutil. Postal je deloma plesyast. Prvi hip je mislil, da je tudi osivel, pa je bila siva le kozya na lobanji. Razen rok in obraza je bilo vse telo cyez in cyez 199 sivo od stare, zazyrte umazanije. Tu pa tam so bile pod umazanijo rdecye brazgotine od ran in krcyni tvor blizu glezynja je bil vneta kepa, s katere so se lupile kozyne luskine. A resnicyno grozljiva je bila mrsyavost telesa. Prsni kosy je bil ozek kot pri okostnjaku, noge so se mu tako posusyile, da so bila kolena syirsya od stegen. Zdaj je videl, kaj je O'Brien mislil s pogledom od strani. Ukrivljenost hrbtenice je bila osupljiva. Suha ramena so bila zgrbljena, tako da so delala nad prsmi votlino, tenki vrat je bil videti, ko da se dvojno krivi pod tezyo lobanje. Ko bi ugibal, bi rekel, da je to telo syestdesetletnika, ki trpi za neozdravljivo boleznijo. >>Nekocy si mislil,<< je rekel O'Brien, >>da je moj obraz -- obraz cylana Ozyje partije -- videti star in utrujen. Kaj pa mislisy o lastnem obrazu?<< Prijel je Winstona za rame in ga zavrtel, tako da je bil obrnjen proti njemu. >>Poglej se, kaksyen si!<< je rekel. >>Poglej to gnusno umazanijo po vsem svojem telesu! Poglej umazanijo med prsti na nogah. Poglej to ogabno vecyno rano na nogi. Mar vecy, da smrdisy kot dihur? Verjetno si to nehal zaznavati. Poglej svojo mrsyavost. Vidisy? S palcem in kazalcem ti lahko objamem biceps. Lahko bi ti zlomil vrat kot koren. Ali vesy, da si izgubil petindvajset kilogramov, odkar si v nasyih rokah? Celo lasje ti v kosmih izpadajo. Glej!<< Segel je k Winstonovi glavi in mu izpulil syop las. >>Odpri usta! Devet, deset, enajst zob ti je sye ostalo. Koliko si jih imel, ko si prisyel k nam? In tistih nekaj, kar jih imasy, ti izpada iz ust. Glej sem!<< Zgrabil je enega od preostalih zob med svoj mocyni palec in kazalec. Bolecy zbodljaj je syinil skozi Winstonovo cyeljust. O'Brien je iztrgal zrahljani zob s korenino vred. Zalucyal ga je po celici. >>Gnijesy,<< je rekel. >>Razpadasy na kose. Kaj pa si? Vrecya nesnage. Zdaj pa se obrni in se spet poglej v tisto ogledalo. Vidisy to prikazen, ki ti stoji nasproti? To je poslednji cylovek. Cye si ti cylovek, potem je to cylovecynost. Zdaj pa se obleci.<< Winston se je zacyel oblacyiti s pocyasnimi, togimi gibi. Zdelo se je, da sye zdaj ni opazil, kako je suh in syibak. Samo ena misel se mu je motala po glavi: da mora biti tu zye dalj cyasa, kot je mislil. Potem pa ga je nenadoma, ko je oblacyil svoje bedne cunje, premaglo cyustvo usmiljenja do lastnega propadlega telesa. Preden se je zavedel, kaj pocyne, se je zrusyil na majhno prucyko, ki je stala poleg postelje in oblile so ga solze. Zavedal se je svoje grdote, neprivlacynosti, svezynja kosti in umazanega perila, ki sedi in jocye v ostri beli svetlobi, a ni se mogel ustaviti. O'Brien mu je 200 skoraj prijazno polozyil roko na ramo. >>To ne bo trajalo vecyno,<< je rekel. >>Temu lahko ubezyisy, kadar hocyesy. Vse je odvisno od tebe.<< >>Vi ste to napravili,<< je smrkal Winston. >>Vi ste me spravili v to stanje.<< >>Ne, Winston. Ti sam si to napravil. To je tisto, v kar si privolil, ko si se postavil Partiji po robu. Vse to je bilo zaobsezyno zye v prvem dejanju. Nicy se ti ni zgodilo, cyesar ne bi bil sam predvidel.<< Premolknil je in nato nadaljeval: >>Premagali smo te, Winston. Zlomili smo te. Videl si, kaksyno je tvoje telo. Tvoj duh je v istem stanju. Ne verjamem, da je v tebi ostalo veliko ponosa. Bil si obrcan, prebicyan in opsovan, tulil si od bolecyin, valjal si se po tleh v lastni krvi in bruhanju. Cvilil si za milost, izdal si vsakogar in vse. Ali se lahko domislisy enega samega ponizyanja, ki bi se ti ne bilo zgodilo?<< Winston je nehal jokati, cyeprav so mu iz ocyi sye tekle solze. Ozrl se je navzgor k O'Brienu. >>Julije nisem izdal,<< je rekel. O'Brien ga je zamisyljeno pogledal. >>Ne<<, je rekel, >>ne, to drzyi. Julije nisi izdal.<< Cyudno sposytovanje do O'Briena, ki ga ocyitno nicy ni moglo unicyiti, je znova zalilo Winstonovo srce. Kako inteligenten, je pomislil, kako inteligenten je! O'Brienu se je vedno posrecyilo razumeti, kar si mu povedal. Vsak drug cylovek na svetu bi bil nemudoma odgovoril, da je izdal Julijo. Kajti cyesa pa niso izvlekli med mucyenjem iz njega? Po- vedal jim je vse, kar je vedel o njej -- njene navade, njen znacyaj, njeno preteklost, do najbolj trivialnih podrobnosti je izpovedal vse, ker se je zgodilo na njunih srecyanjih, vse kar ji je rekel on ali ona njemu, njune cyrnoborzijanske obede, njuno presyusytvovanje, njuna nejasna zarot- nisytva proti Partiji -- vse. Pa vendar v smislu, v katerem je uporabil besedo -- je ni izdal. Nije nehal ljubiti; njegovo cyustvo do nje je ostalo isto. O'Brien je videl, kaj misli, ne da bi bil potreboval pojasnilo. >>Povejte mi,<< je rekel, >>kako kmalu me bodo ustrelili?<< >>Morda cyez dolgo cyasa,<< je rekel O'Brien. >>Tezyak primer si. Pa ne obupaj. Vsakogar prej ali slej ozdravimo. Na koncu te bomo ustrelili!<< 201 IV Bilo mu je veliko bolje. Z vsakim dnem je postajal debelejsyi in mocynejsyi, cye je bilo primerno govoriti o dnevih. Bela svetloba in brnecyi zvok sta bila taka kot vedno, toda celica je bila malo udobnejsya kot druge, v katerih je bil. Na lesenem pogradu je bila blazina in zyimnica ter prucyka za sedenje. Okopal se je in dovolili so mu, da se je kar pogosto umival v plocyevinastem umivalniku. Dali so mu celo toplo vodo za umivanje. Dali so mu novo perilo in cyist kombinezon. Namazali so mu krcyni tvor z blazyilnim mazilom. Izpulili so mu ostanke zob in mu dali novo zobno protezo. Gotovo je minilo zye vecy tednov ali mesecev. Zdaj bi bilo mogocye presytevati minevanje cyasa, ko bi bil cyutil potrebo po tem, kajti hranili so ga, kot je bilo videti, na redne presledke. Dobival je, kakor je sodil, tri obroke na sytiriindvajset ur; vcyasih se je megleno sprasyeval, ali jih dobiva podnevi ali ponocyi. Hrana je bila presenetljivo dobra, z mesom pri vsakem tretjem obroku. Enkrat je dobil celo zavojcyek cigaret. Ni imel vzyigalic, a nikdar govorecyi strazyar, ki mu je prinasyal hrano, mu je dal ogenj. Ko je prvikrat poskusil kaditi, mu je postalo slabo, toda prihranil je zavojcyek in ga dolgo cyuval, kadecy le pol cigarete po vsakem obroku. Dali so mu belo skrilasto tablico in kosycyek svincynika, ki je bil pritrjen na vogal. Sprva ga sploh ni uporabljal. Celo kadar je bil buden, je bil popolnoma apaticyen. Pogosto je skoraj negibno lezyal od enega obroka do naslednjega, vcyasih spal, vcyasih bedel v nejasnih sanjarijah, v katerih je bilo prevecy nadlog, da bi bil odprl ocyi. Zye davno se je navadil spati z mocyno svetlobo na obrazu. Zdelo se mu je, da ni v tem nobene razlike, le sanje so bile bolj strnjene. Veliko je sanjal ves ta cyas in sanje so bile zmeraj srecyne. Bil je v Zlati dezyeli, ali pa je sedel med velikanskimi, velicyastnimi, od sonca obsijanimi rusyevinami, z materjo, z Julijo, z O'Brienom -- ne da bi karkoli pocyel, pacy pa je le sedel na soncu in se pogovarjal o miroljubnih stvareh. Cye je, kadar je bil buden, mislil, je mislil vecyinoma o sanjah. Zdelo se mu je, da je izgubil mocy intelektualne- ga napora, zdaj, ko ga k temu ni vecy priganjala bolecyina. Ni se dolgocyasil, ni cyutil zyelje po pogovoru ali razvedrilu. Da je bil le sam, da ga le niso tepli ali zaslisyevali, da je le imel dovolj jesti in da je bil povsod snazyen, mu je popolnoma zadostovalo. Postopoma je zacyel manj cyasa prebijati v spanju, a sye vedno ni cyutil 202 nagiba, da bi vstal iz postelje. Bilo mu je mar samo to, da lezyi pri miru in da cyuti, kako se mu mocy nabira v telesu. Tu pa tam se je potipal in se skusyal prepricyati, ali ni le iluzija, da postajajo njegove misyice z vsakim dnem bolj okrogle in kozya bolj napeta. Koncyno ni bilo vecy nobenega dvoma, da se je zredil. Njegova stegna so bila zdaj vsekakor syirsya od kolen. Zatem, sprva nerad, je zacyel redno telovaditi. V kratkem je lahko prehodil tri kilometre, ki jih je odmeril s korakanjem po celici in njegova skljucyena ramena so postajala bolj vzravnana. Lotil se je tezyjih vaj in zye je bil presenecyen in ponizyan, ko je odkril, kaksynih stvari ne more naredi- ti. Lahko je le hodil, ni mogel drzyati prucyke v iztegnjeni roki, ni mogel stati na eni nogi, ne da bi se bil prevrnil. Pocyepnil je na pete in odkril, da se lahko le s smrtnimi bolecyinami v stegnih in mecyih dvigne v stojecy polozyaj. Plosko se je ulegel na trebuh in skusyal dvigniti svojo tezyo z roka- mi. Bilo je brezupno, niti za centimeter se ni mogel dvigniti. A zye cyez nekaj kratkih dni -- sye nekaj vecy obrokov -- je opravil tudi to junasyko dejanje. Prisyel je cyas, ko je to lahko naredil syestkrat zapovrstjo. Postajal je kar ponosen na svoje telo in zacyel je gojiti neprestano vero, da tudi obraz postaja normalen. Syele ko je po nakljucyju polozyil roko na plesya- sto glavo, se je spomnil razbrazdanega, razdejanega obraza, ki ga je gledal iz ogledala. Njegov razum je postal dejavnejsyi. Sedel je na pograd, s hrbtom proti steni in tablico na kolenih, ter zacyel premisyljeno opravljati nalogo lastne prevzgoje. Kapituliral je; s tem se je strinjal. V resnici, je videl zdaj, je bil pripravljen kapitulirati zdavnaj pred tem, ko se je za to odlocyil. Od trenutka, ko je bil v Ministrstvu ljubezni -- da, celo v tistih minutah, ko sta z Julijo brez mocyi stala, medtem ko jima je glas s telekrana govoril, kaj naj storita -- je dojel puhlost svojega poskusa, da bi se uprl oblasti Partije. Zdaj je vedel, da ga je Miselna policija sedem let opazovala kot hrosycya pod povecyevalnim steklom. Ni bilo ne dejanja ne glasno izgovorjene besede, ki je ne bi bili opazili, ne toka misli, ki ga ne bi bili mogli domnevati. Celo drobec belkastega prahu na platnicah njegovega dnevnika so znova skrbno namestili. Vrteli so mu zvocyne posnetke, mu kazali fotografije. Nekatere med njimi so bile fotografije Julije in njega. Da, celo... Ni se mogel vecy bojevati proti Partiji. Poleg tega pa ima Partija prav. Tako mora biti: kako bi se lahko nesmrtni kolektivni mozygani motili? S kaksynim zunanjim merilom bi lahko preveril njihove sodbe? Dusyevno zdravje je bilo statisticyno. Sylo je le za vprasyanje, kako se naucyiti misliti, kot mislijo oni. Samo -- 203 Svincynik med prsti se mu je zdel debel in okoren. Zacyel je zapisovati misli, ki so mu prihajale na pamet. Najprej je z velikimi, nerodnimi tiskanimi cyrkami napisal: SVOBODA JE SUZyENJSTVO Potem je pod to skoraj brez odloga napisal: DVA IN DVA JE PET Toda potem ga je nekaj zadrzyalo. Zdelo se mu je, da se njegove misli ne morejo osredotocyiti, kot bi se pred necyim skrivale. Vedel je, da ve, kaj pride za tem, a za hip se ni mogel domisliti. Ko se je domislil, je bilo to le po zavestnem premisleku, kaj mora biti; ni mu prisylo samo od sebe. Napisal je: BOG JE OBLAST Privolil je v vse. Preteklost je spremenljiva. Preteklost ni bila nikoli spremenjena. Oceanija je v vojni z Eastazijo. Oceanija je bila vedno v vojni z Eastazijo. Jones, Aaronson in Rutherford so bili krivi zlocyinov, katerih so bili obtozyeni. Nikdar ni videl fotografije, ki bi spodbijala njihovo krivdo. Nikdar ni obstajala, on si jo je izmislil. Spominjal se je, da se je spominjal nasprotnih stvari, a to so bili napacyni spomini, proizvodi samoprevare. Kako lahko je bilo vse! Samo predati si se moral in vse drugo je sledilo. Bilo je, kot bi plaval proti toku, ki te mecye nazaj, cye se sye tako trdo borisy, pa se nato odlocyisy, da se obrnesy in plavasy s tokom, namesto da bi mu nasprotoval. Nicy se ni spremenilo razen tvojega stalisycya; vnaprej odlocyena stvar se v vsakem primeru zgodi. Komaj je sye vedel, zakaj se je kdaj upiral. Vse je bilo tako lahko, razen--! Vse je lahko res. Tako imenovani zakoni narave so neumnost. Zakon gravitacije je neumnost. >>Cye bi zyelel,<< je rekel O'Brien, >>bi splaval s tal kot milni mehurcyek.<< Winston je to predelal. >>Cye on misli, da leti s tal in cye jaz istocyasno mislim, da to vidim, potem se je stvar zgodila.<< Nenadoma, kot kos potopljene razbitine, ki predre vodno gladino, mu je vdrla v glavo misel: >>To se v resnici ne zgodi. Pred- stavljamo si. To je halucinacija.<< Takoj jo je potlacyil. Zmota je bila ocyitna. Dopusycyala je, da je nekje, zunaj cyloveka, >>resnicyni<< svet, kjer se 204 dogajajo >>resnicyne<< stvari. Toda kako bi lahko bil tak svet? Kako moremo karkoli vedeti, razen po tistem, kar je v zavesti? Vse se dogaja v zavesti. Kar se zgodi v vseh zavestih, pa se resnicyno zgodi. Ni mu bilo tezyko znebiti se zmote in ni bil v nevarnosti, da ji podlezye. Vendar je kljub temu vedel, da mu ne bi bila nikdar smela priti na misel. V razumu mora nastati slepa pega, kadarkoli se priblizyasy nevarni misli. Proces mora biti avtomaticyen, nagonski. Kriminalstop so ga imenovali v Novoreku. Lotil se je vezybanja v kriminalstopu. Zastavljal si je naloge -- Partija pravi, da je zemlja ploskev. Partija pravi, da je led tezyji od vode -- in se nato vadil tako, da ni zapazyal in ni razumel dokazov, ki so temu nasprotovali. To ni bilo lahko. Potrebne so bile velike zmozynosti za sklepanje in improvizacijo. Aritmeticynih problemov, ki jih je na primer povzrocyala trditev kot >>dva in dva je pet<<, z razumom nikakor ni mo- gel dojeti. Za kaj takega si moral imeti tudi nekaj syportno razvitega duha, zmozynosti najprej najbolj tankoumno rabiti logiko, nato pa se ne zavedati najbolj grobih logicynih pomot. Neumnost je bila prav tako potrebna kot inteligenca in prav tako tezyko si jo je bilo pridobiti. Ves ta cyas pa se je z enim delom mozyganov sprasyeval, kako kmalu ga bodo ustrelili. >>Vse je odvisno od tebe,<< mu je rekel O'Brien; vedel pa je, da ni zavestnega dejanja, s katerim bi si smrt lahko priblizyal. Utegne ga doleteti cyez deset minut ali cyez deset let. Lahko ga drzyijo leta in leta v samici; lahko ga posyljejo v taborisycye za prisilno delo; lahko ga za nekaj cyasa izpustijo, kot so vcyasih naredili. Vendar je bilo tudi cyisto mogocye, da se bo pred ustrelitvijo vsa drama z aretacijo in zaslisyevanjem ponovila. Gotovo je bilo samo to, da ni smrt nikdar prisyla v pricyakova- nem trenutku. Tradicija -- nikdar izgovorjena tradicija -- nekako si to vedel, cyeprav nisi nikdar slisyal govoriti o tem -- je hotela, da te ustrelijo od zadaj, zmeraj v tilnik, brez opozorila, medtem ko korakasy po hodniku iz ene celice v drugo. Nekega dne -- pa >>nekega dne<< ni bil pravi izraz, ravno tako mogocye je bilo, da sredi nocyi: nekocy -- se je potopil v cyudno, blazyeno sanjarjenje. Hodil je po hodniku in cyakal na kroglo. Vedel je, da bo prisyla naslednji trenutek. Vse je bilo urejeno, poravnano, pomirjeno. Nicy vecy ni bilo dvomov, nicy vecy dokazovanja, nicy vecy bolecyin, nicy vecy strahu. Njegovo telo je bilo zdravo in krepko. Hodil je z lahkoto, z veseljem do gibanja in z obcyutkom, da hodi po soncu. Ni bil vecy v ozkih, belih hodnikih Ministrstva ljubezni; bil je na velikanski soncyni cesti, kilometre syiroki, in zdelo se je, da po njej hodi v delirij, ki ga povzrocyijo 205 mamila. Bil je v Zlati dezyeli in je ubiral pot cyez stari, od zajcev popaseni travnik. Lahko je cyutil nizko pomladansko rusyo pod nogami in milo sonce na obrazu. Na robu polja so bili bresti, ki so lahko valovali in nekje zadaj je bil potok, kjer so v zelenih tolmunih pod vrbami lezyale race. Nenadoma se je zdrznil, tako ga je pretresla groza. Znoj mu je udaril iz hrbtenice. Zaslisyal se je glasno kricyati: >>Julija! Julija! Julija, ljubezen moja! Julija! << Za hip ga je popolnoma prevzel privid njene navzocynosti. Zdelo se mu je, da ni le poleg njega, temvecy v njem samem. Bilo je, kot bi prodrla skozi tkivo njegove kozye. V tem trenutku jo je ljubil veliko bolj, kot jo je ljubil kdaj prej, ko sta bila sye skupaj in svobodna. Vedel je tudi, da nekje sye vedno zyivi in da potrebuje njegovo pomocy. Legel je nazaj na posteljo in se skusyal pomiriti. Kaj je storil? Koliko let je navrgel k svojemu suzyenjstvu s tem trenutkom slabosti? Naslednji hip bo zaslisyal topot sykornjev zunaj. Takega izbruha ne morejo pustiti nekaznovanega. Zdaj bodo vedeli, cye niso vedeli zye prej, da je prelomil dogovor, ki ga je naredil z njimi. Pokoraval se je Partiji, a sovrazyil jo je sye vedno. V prejsynjih cyasih je skril svojega krivoverskega duha za videz konformizma. Zdaj se je umaknil korak dalje: v duhu se je vdal, a upal je obdrzyati notranjost srca nedotaknjeno. Vedel je, da nima prav, in ljubsye mu je bilo, da nima prav. Oni bodo to razumeli, O'Brien bo to razumel. Vse to je izpovedal s tem edinim, neumnim krikom. Moral bo znova zacyeti. To bo morda trajalo leta. Z roko si je syel cyez obraz in je poskusyal spoznati njegovo novo podobo. Na licih so bile globoke brazde, licynice so bile cyutiti ostre, nos splosycyen. Poleg tega so mu, odkar se je zadnjicy videl v ogledalu, dali nov niz zob. Ni bilo lahko ostati nedoumljiv, cye nisi vedel, kaksyen je videti tvoj obraz. Vsekakor pa ni bilo dovolj, da si imel oblast nad potezami. Prvikrat je spoznal, da morasy skrivnost, cye jo zyelisy ohraniti zase, skriti tudi pred samim seboj. Ves cyas morasy vedeti, da je tu, toda dokler ni potrebno, ne smesy nikdar dovoliti, da ti vznikne v zavest v kakrsynikoli obliki, ki jo je mocy imenovati. Od zdaj naprej mora ne le misliti pravilno; cyutiti mora pravilno, sanjati pravilno. In ves cyas mora svoje sovrasytvo drzyati zaklenjeno v notranjosti, kakor gnojno bulo, ki je del njega, pa vendar ni povezana z drugim njegovim bistvom, kot nekaksyna cista. Nekega dne se bodo odlocyili, da ga ustrelijo. Nisi mogel povedati, 206 kdaj se bo to zgodilo, toda nekaj sekund prej bosy lahko uganil. Zmeraj je bilo od zadaj, med hojo po hodniku. Deset sekund bo dovolj. V tem cyasu se bo svet v njem obrnil. Nenadoma pa -- ne da bi bila izgovorjena beseda, ne da bi se ustavil v koraku, ne da bi se mu spremenila poteza na obrazu -- nenadoma bo skrivanja konec in penk! se bodo sprozyile baterije njegovega sovrasytva. Sovrasytvo ga bo napolnilo kot velikanski rjovecy plamen. In skoraj hkrati penk! bo prisyla krogla, prepozno ali pa prezgodaj. Razstelili mu bodo mozygane na kosycyke, preden jih bodo lahko ukrotili. Krivoverska misel bo nekaznovana, neskesana, za zmeraj jim bo nedosegljiva. Ustrelili bodo luknjo v lastno popolnost. Umreti v sovrasytvu do njih, to je svoboda. Zaprl je ocyi. To je bilo tezye kot privoliti v razumsko discipliniranost. To je bilo vprasyanje degradiranja, pohabljenja samega sebe. Moral se je potopiti v najbolj umazano umazanijo. Kaj je najstrahotnejsya, najbolj ogabna stvar od vsega? Pomislil je na Velikega brata. Zdelo se je, da je velikanski obraz (ker ga je neprestano videval na plakatih, si ga je vedno predstavljal meter velikega) s tezykimi cyrnimi brki in z ocymi, ki so ti sledile sem ter tja, sam od sebe priplaval v njegove misli. Kaksyna so njegova prava cyustva do Velikega brata? Na hodniku so tezyko zatopotali sykornji. Jeklena vrata so se s treskom odprla. O'Brien je stopil v celico. Za njim so bili cyastnik z vosycyenim obrazom in cyrno uniformirani strazyniki. >>Vstani,<< je rekel O'Brien. >>Pridi sem.<< Winston je stopil predenj. O' Brien je vzel Winstonova ramena med svoje mocyne roke in ga od blizu pogledal. >>Mislil si me prevarati,<< je rekel. >>To je bilo neumno. Stoj bolj vzravnano. Glej me v obraz.<< Premolknil je in nadaljeval z milejsyim glasom: >>Napredujesy. Razumsko je s teboj zelo malo narobe. Edino cyustveno ti ni uspelo napredovati. Povej mi, Winston -- in pomni, nobenih lazyi; saj vesy, da znam vedno odkriti lazy -- povej mi, kaksyna so tvoja resnicy- na cyustva do Velikega brata?<< >>Sovrazyim ga. << >>Sovrazyisy ga. Dobro. Potem je prisyel cyas, da napravisy zadnji korak. Ljubiti morasy Velikega brata. Ni dovolj, da se mu pokorisy; ljubiti ga morasy.<< Izpustil je Winstona z lahnim sunkom proti strazyarjem. >>Soba 101,<< je rekel. 207 V Na vsaki stopnji svojega jetnisytva je vedel, ali se mu je vsaj zdelo, da ve, kje v poslopju brez oken se nahaja. Verjetno je bilo obcyutiti rahle razlike v zracynem pritisku. Celice, kjer so ga strazyniki pretepali, so bile pod zemljo. Soba, kjer ga je zaslisyeval O'Brien, je bila nekje visoko blizu strehe. Ta prostor pa je bil mnogo metrov pod zemljo, tako globoko, kot je mogocye iti. Bila je vecyja kot vecyina celic, v katerih je bil. Toda okolico je komaj opazyal. Vse, kar je opazil, sta bili dve mizici naravnost pred njim, obe pokriti z zelenim suknom. Ena je bila le meter ali dva od njega; druga je bila bolj dalecy, blizu vrat. Bil je z jermeni pokoncyno privezan na stol, tako trdno, da ni mogel nicyesar premikati, niti glave ne. Nekaksyen primezy mu je od zadaj oklepal glavo in ga silil, da je gledal naravnost predse. Za trenutek je bil sam, potem pa so se vrata odprla in vstopil je O'Brien. >>Nekocy si me vprasyal,<< je rekel O'Brien, >>kaj je v Sobi 101. Rekel sem ti, da odgovor zye poznasy. Vsakdo ga pozna. Tisto, kar je v Sobi 101, je najhujsya stvar na svetu.<< Vrata so se spet odprla. Vstopil je strazynik, ki je nosil predmet iz zyice, sykatlo ali nekaksyno kosyaro. Polozyil ga je na bolj oddaljeno mizo. Zaradi polozyaja, v katerem je stal O'Brien, Winston ni mogel videti, kaj je tista recy. >>Najhujsya stvar na svetu,<< je rekel O'Brien, >>je za vsakega posame- znika malo drugacyna. Lahko je to pokop pri zyivem telesu ali smrt v ognju, smrt z utopitvijo, smrt, ki jo izkusisy, cye te nataknejo na kol, ali petdeset drugih smrti. So primeri, ko je to cyisto nepomembna stvar, sye usodna ne.<< Premaknil se je nekoliko v stran, tako da je Winston bolje videl tisto recy na mizi. Bila je pravokotna zyicynata kletka z rocyajem za prenasyanje na vrhu. Spredaj je bilo pritrjeno nekaj, kar je bilo videti kot maska za sabljanje, z navzven vzboklo stranjo. Cyeprav je bila tri ali sytiri metre oddaljena od njega, je lahko videl, da je kletka razdeljena po dolgem na dva oddelka in da je v vsakem nekaksyna zyival. Bile so podgane. >>V tvojem primeru,<< je rekel O'Brien, >>so slucyajno najhujsya stvar na svetu podgane.<< 208 Nekaksyna svarilna groza, strah pred kdo ve cyem, je spreletela Winstona, brzy ko je zagledal kletko. Ta hip pa je nenadoma doumel pomen maski podobne priprave na njeni prednji strani. Zdelo se mu je, da mu drobovje vodeni. >>Tega ne morete storiti!<< je kriknil z visokim, pocyenim glasom. >>Ne bi mogli! Ne bi mogli! To je nemogocye!<< >>Se spomnisy,<< je rekel O'Brien, >>trenutka panike, ki te je navadno obhajala v sanjah? Pred teboj je bil zid teme, v tvojih usyesih pa rjovecy zvok. Nekaj strahotnega je bilo na drugi strani zidu. Vedel si, da vesy, kaj je tisto, pa si nisi upal privlecyi na dan. Tisto na drugi strani zidu so bile podgane.<< >>O'Brien!<< je rekel Winston, prizadevajocy si obvladati glas. >>Vi veste, da to ni potrebno. Kaj zyelite, da storim?<< O'Brien ni dal neposrednega odgovora. Ko je spregovoril, je bilo to na tisti syomosytrski nacyin, ki ga je vcyasih spakljivo posnemal. Zamisyljeno je zrl v daljavo, kot bi se obracyal na poslusyalstvo nekje za Winstonovim hrbtom. >>Bolecyina sama po sebi,<< je rekel, >>ni zmeraj dovolj. So prilozynosti, ko se cylovek postavi bolecyini po robu, celo do meje smrti. Toda za vsakogar je nekaj neznosnega -- nekaj, na kar niti pomisliti ne more. Pri tem ne gre za pogum in strahopetnost. Cye padasy z visyine, ni strahopetno zagrabiti za vrv. Cye vznikasy iz globoke vode, ni strahopetno napolniti si pljucya z zrakom. To je le nagon, ki se mu je nemogocye upreti. Prav tako je s podganami. Tebi so podgane neznosne. So oblika pritiska, ki se mu ne moresy upirati, tudi ko bi hotel. Napravil bosy, kar bo zahtevano od tebe.<< >>Ampak kaj je to? Kako naj napravim, cye pa ne vem, kaj je?<< O'Brien je dvignil kletko in jo prinesel na blizyjo mizo. Pazljivo jo je postavil na zeleno sukno. Winston je lahko slisyal, kako mu syumi kri v usyesih. Imel je obcyutek, da sedi v popolni samoti. Bil je na sredi velike prazne ravnine, ravne pusycyave, preplavljene s soncem, cyez katero so prihajali do njega vsi glasovi iz neznanske daljave. Pa vendar kletka ni bila niti dva metra od njega. Podgani sta bili ogromni. Dosegli sta tisto starost, ko postane podganji gobec top in divji, dlaka pa rjava namesto sive. >>Podgana,<< je rekel O'Brien, sye vedno obrnjen k nevidnemu poslusyalstvu, >>sodi sicer h glodalcem, a je mesojeda zyival. Ti se zavedasy tega. Slisyal si o stvareh, ki se dogajajo v revnih cyetrteh tega mesta. V nekaterih ulicah si zyenske niti za pet minut ne upajo pustiti otroka 209 samega v hisyi. Podgane jih gotovo napadejo. V prav kratkem cyasu jih oberejo do kosti. Napadajo tudi bolne in umirajocye ljudi. Z osupljivo inteligenco spoznavajo, kdaj je cylovesyko bitje nebogljeno.<< Iz kletke se je zaslisyalo cviljenje. Winstonu se je zdelo, da ga dosega iz velike daljave. Podgani sta se bojevali; skusyali sta priti druga k drugi skozi pregrado. Slisyal je tudi globok vzdih obupa. Tudi za tega se mu je zdelo, da prihaja od zunaj. O'Brien je dvignil kletko in pritisnil na nekaj v njej. Ostro je klenknilo. Winston se je besno poskusyal odtrgati s stola. Bilo je brezupno: vsak del telesa, celo glavo, mu je negibno drzyalo. O'Brien je pomaknil kletko blizye. Bila je manj kot meter od Winstonovega obraza. >>Pritisnil sem na prvi vzvod,<< je rekel O'Brien. >>Saj razumesy konstrukcijo kletke. Maska se bo prilegla tvoji glavi, ne da bi pustila kjerkoli rezyo za izhod. Ko bom pritisnil na drugi vzvod, boda vratca kletke zdrsnila navzgor. Sestradani zverini se bosta pognali ven kot krogli. Si kdaj videl podgano, kako se pozyene skozi zrak? Skocyili ti bosta v obraz in se zazyrli naravnost vanj. Vcyasih napadejo najprej ocyi. Vcyasih se prekopljejo skozi lica in pozyrejo jezik.<< Kletka je bila blizye; pomikala se je cyedalje blizye. Winston je slisyal vrsto predirljivih krikov in dozdevalo se mu je, da prihajajo iz zraka nad njegovo glavo. Toda besno se je bojeval proti paniki. Misliti, misliti, tudi cye je ostala le sye kratka sekunda -- misliti, to je bilo edino upanje. Nenadoma mu je udaril v nosnice smrdljiv, zatohli vonj posyasti. Vsa notranjost se mu je divje skrcyila od gnusa in skoraj bi bil izgubil zavest. Vse je postalo cyrno. Za trenutek je bil blazna, vresycyecya zyival. Vendar se je vrnil iz cyrnine, oklepajocy se misli. Bila je ena in samo ena pot, da se resyi. Postaviti mora drugega cyloveka, telo drugega cyloveka, med sebe in podgane. Oval maske mu je bil zdaj dovolj blizu, da je vse drugo izkljucyil. Zyicyna vratca so bila dve pedi od njegovega obraza. Podgani sta vedeli, kaj pride zdaj. Ena od njiju je poskakovala gor in dol; druga, stara, oguljena veteranka iz kanalov, pa je stala pokonci, z rozynatimi tacami ob zapahu in divje ovohavala zrak. Winston je lahko videl njene brke in rumene zobe. Znova ga je pograbila cyrna panika. Bil je slep, nebogljen, nezavesten. >>To je bila obicyajna kazen v kitajskem imperiju,<< je rekel O'Brien tako didakticyno kot prej. 210 Maska se mu je zapirala na obraz. Zyica mu je ogrebla lica. In potem -- ne, to ni bilo olajsyanje, samo upanje, neznaten drobec upanja. Prepozno, morda prepozno. Toda nenadoma je razumel, da je na vsem svetu le en cylovek, na katerega lahko prenese kazen -- eno telo, ki ga lahko porine medse in podgane. In poblaznelo je tulil, spet in spet: >>Naredite to Juliji! Naredite to Juliji! Ne meni! Juliji! Ne briga me, kaj ji naredite! Raztrgajte ji obraz, oberite jo do kosti! Ne mene! Julijo! Ne mene!<< Padal je nazaj, v velikanske globine, procy od podgan. Sye je bil z jermeni privezan na stol, a padal je skozi tla, skozi zidove poslopja, skozi oceane, skoz atmosfere, v onstranski svet, v prepade med zvezdami -- vedno procy, procy, procy od podgan. Bil je svetlobna leta dalecy, a O'Brien mu je sye vedno stal ob strani. Sye vedno je cyutil mrzli dotik zyice ob licu. A skozi temo, ki ga je obdajala, je zaslisyal neki drug kovinski zyvenket in vedel, da so se vratca kletke zyvenketaje zaprla, ne pa odprla. VI Pod kostanjem je bilo skoraj prazno. Soncyni zyarek je sijal skozi okno in rumeno padal na prasyne mizne plosycye. Bila je samotna petnajsta ura. Plocyevinasta glasba je cingljala s telekranov. Winston je sedel v svojem obicyajnem kotu in strmel v prazni kozarec. Kdaj pa kdaj se je ozrl navzgor in osyinil velikanski obraz, ki ga je gledal z nasprotne stene. VELIKI BRAT TE OPAZUJE, je pravil napis. Na- takar je brez narocyila prisyel in napolnil prazni kozarec z ginom Zmaga ter prilil vanj nekaj kapelj iz druge steklenice s cevko sredi zamasyka. To je bil saharin, odisyavljen z nageljnovimi zybicami, specialiteta kavarne. Winston je poslusyal telekran. Trenutno je prihajala iz njega samo glasba, bilo pa je mogocye, da se bo zdaj zdaj oglasilo posebno porocyilo iz Ministrstva miru. Novice z afrisyke fronte so bile izjemno vznemirljive. Tu pa tam ga je to po ves dan skrbelo. Evrazijska vojska (Oceanija je v vojni z Evrazijo; Oceanija je bila vedno v vojni z Evrazijo) se je pomikala proti jugu z grozljivo naglico. Opoldanska porocyila sye niso navajala, kje tocyno so boji, bilo pa je verjetno, da je fronta segla zye do ustja Konga. Brazzaville in Leopoldville sta bila v nevarnosti. Ni ti bilo treba pogledati na zemljevid, da si videl, kaj to pomeni. Ni sylo le za vprasyanje izgube Centralne Afrike; prvikrat v vsej vojni je bil ogrozyen sam teri- torij Oceanije. 211 Divje cyustvo, pravzaprav ne strah, temvecy nekaksyno nejasno vznemirjenje, je vzkipelo v njem in nato uplahnilo. Nehal je razmisyljati o vojni. Tiste dni ni mogel nikdar zadrzyati misli pri eni stvari za vecy kot nekaj trenutkov hkrati. Dvignil je kozarec in ga na dusyek izprazail. Kot ponavadi se je po njem stresel in celo malo zagolsnilo se mu je. Nageljnove zybice in saharin, kar je bilo zye samo po sebi dovolj priskutno, niso mogli prikriti medlega oljnatega vonja, najhujsye pa je bilo to, da je bil vonj po ginu, ki je zyivel z njim nocy in dan, v njegovem spominu zamotano povezan z vonjem po tistih -- Nikoli jih ni imenoval, niti v mislih ne, in kolikor je bilo mogocye, si jih ni nikdar naslikal v duhu. Bile so nekaj, cyesar se je le na pol zavedal, kar mu je lebdelo blizu obraza, vonj, ki mu je visel ob nosnicah. Ko se je gin v njem dvignil, je rignil skozi sykrlatno rdecya usta. Zredil se je, odkar so ga izpustili in si pridobil nekdanjo barvo -- pravzaprav vecy kot pridobil. Poteze na obrazu je imel bolj debele, kozya na nosu in licynicah je bila grobo rdecya, celo plesyasta lobanja je bila temno rozynata. Natakar, ki ga spet ni bilo treba poklicati, je prinesel syahovnico in zadnjo izdajo Cyasnika, zganjeno na stran s syahovskim problemom. Potem ko je opa- zil, da je Winstonov kozarec prazen, je prinesel steklenico gina in ga napolnil. Ni mu bilo treba narocyati. Poznali so njegove navade. Syahovnica ga je zmeraj cyakala, miza v kotu je bila vedno prihranjena; celo kadar je bil lokal poln, jo je imel zase, ker ni bilo nikomur do tega, da bi ga videli sedeti prevecy blizu njega. Tudi s sytetjem kozarcev si ni de- lal preglavic. V nerednih presledkih so ga seznanili z umazanim kosom papirja, ki je bil, so rekli, racyun, a imel je vtis, da so mu zmeraj premalo zaracyunali. Pa bi ne bilo nobene razlike, tudi ko bi bilo narobe. Zdaj je imel zmeraj veliko denarja. Imel je celo sluzybo, sinekuro, bolje placyano, kot je bila njegova prejsynja sluzyba. Glasba na telekranu je utihnila in zamenjal jo je glas. Winston je dvignil glavo, da bi poslusyal. Vendar niso bila porocyila s fronte. Bilo je le kratko obvestilo iz Ministrstva obilja. V preteklem cyetrtletju je bila v desetem triletnem planu kvota za vezalke ocyitno presezyena za oseminde- vetdeset odstotkov. Preucyeval je syahovski problem in razpostavil figure. Koncynica je bila zamotana in jo je bilo treba resyiti z dvema tekacyema. >>Beli na potezi in mat v dveh potezah<<. Winston je pogledal portret Velikega brata. Beli vedno matira, je pomislil z nekaksynim motnim misticynim obcyutjem. 212 Vedno, brez izjeme, je urejeno tako. V nobenem syahovskem problemu, od zacyetka sveta, ni nikdar zmagal cyrni. Ali to ne simbolizira vecyne, nespremenljive zmage Dobrega nad Zlim? Velikanski obraz mu je vracyal pogled, poln mirne mocyi. Beli vedno matira. Glas s telekrana je premolknil in dodal z drugacynim, veliko resnejsyim prizvokom: >>Opozarjamo vas, da pocyakate na vazyno obvestilo ob petnajstih trideset. Petnajst trideset! To so novice izjemnega pomena. Pazite, da jih ne zamudite. Petnajst trideset!<< Spet se je oglasila cingljajocya glasba. Winstonu se je zganilo pri srcu. To so porocyila s fronte; nagon mu je pravil, da so novice slabe. Ves dan mu je z manjsyimi sunki vznemirjenja misel o unicyujocyem porazu v Afriki prihajala in uhajala iz zavesti. Zdelo se mu je, da res vidi evrazijsko armado, ki gomazi cyez nikdar prebito mejo in se kot kolona mravelj preliva v konico Afrike. Zakaj jih ni bilo mogocye kako zavrniti? Obris zahodnoafrisyke obale mu je ostro izstopal v spominu. Dvignil je belega tekacya in ga premaknil cyez syahovsko desko. Tam je bilo pravo mesto. Celo medtem, ko je videl cyrno hordo, ki drvi proti jugu, je videl drugo, tajno zbrano silo, ki se nenadoma pojavi ob njihovi zasycyitni cyeti in jim pretrga zveze na morju in kopnem. Cyutil je, da s hotenjem ustvarja to silo. A treba je bilo delovati hitro. Cye dobijo oblast nad vso Afriko, cye zasedejo zracyne in podmornisyke baze na Rtu, bo to presekalo Oceanijo na dvoje. To bi lahko pomenilo vse: poraz, zlom, vnovicyno delitev sveta, razpad Partije! Globoko je vzdihnil. Nenavadna mesyanica obcyutkov -- pravzaprav to ni bila mesyanica; prej zaporedje plasti obcyutkov, kjer ne moresy povedati, katera plast je na dnu -- se je borila v njem. Krcy je minil. Polozyil je belega tekacya na svoje mesto, a za hip se ni mogel posvetiti resnemu preucyevanju syahovskega problema. Misli so mu spet zablodile. Skoraj nezavedno je s prstom napisal po prahu na mizi: 2+2=5 >>Ne morejo prodreti vate,<< je rekla. Pa lahko prodrejo vate. >>Kar se zgodi tu, je za zmeraj<<, je rekel O'Brien. To je bila prava beseda. So stvari, tvoja lastna dejanja, po katerih si nikdar ne opomoresy. Nekaj v tvojih prsih je ubito, izzygano, izjedkano. Videl jo je; celo govoril je z njo. Nobene nevarnosti ni bilo v tem. Kakor po instinktu je vedel, da jih njegovo pocyetje nicy ne zanima. Lahko bi se domenil za ponovno srecyanje z njo, ko bi bil kateri od njiju to hotel. 213 Pravzaprav sta se srecyala po nakljucyju. Bilo je v Parku, nekega zoprnega, mrzlega dne v marcu, ko je bila zemlja kot zyelezo in se je vsa trava zdela mrtva in ni bilo nikjer nobenega popka, razen nekaj pomladanskih zyafranov, ki so se prerinili skoz zemljo in jih je bril veter. Hitel je z zmrzlimi rokami in zasolzenimi ocymi, ko jo je zagledal slabih deset metrov od sebe. Takoj ga je presyinila misel, da se je na neki tezyko opredeljivi nacyin spremenila. Skoraj sta syla drug mimo drugega brez pozdrava; potem se je obrnil in ji sledil, ne prav vneto. Vedel je, da ni nevarnosti, nikogar ne bosta zanimala. Ni spregovorila. Zavila je v stran cyez travo, kot bi se ga skusyala znebiti, potem pa se je zdelo, da se je vdala v to, da ga ima ob strani. Zdaj sta bila sredi skupine ogoljenega grmovja brez listja, ki je bilo nekoristno, ker ju ni moglo ne skriti ne zavarovati pred vetrom. Ustavila sta se. Bilo je zoprno mraz. Veter je zyvizygal skozi veje in trgal redke zyafrane, ki so bili videti umazani. Polozyil ji je roko okoli pasu. Ni bilo telekrana, morali pa so biti skriti mikrofoni; poleg tega ju je bilo mocy videti. To ni bilo vazyno, nicy ni bilo vazyno. Lahko bi se ulegla na tla in pocyela tisto, cye bi hotela. Meso mu je zmrzovalo od groze ob misli na to. Z nicyemer se ni odzvala objemu njegove roke; sye izviti se ni skusyala. Njen obraz je bil bolj bled in dolga brazgotina, deloma zakrita z lasmi, se ji je vlekla cyez cyelo in sence; a to ni bila tista sprememba. Sprememba je bila v tem, da je bil njen pas syirsyi in nekam cyudno odrevenel. Spomnil se je, kako je nekocy po eksploziji raketne bombe pomagal izvlecyi truplo iz nekih rusyevin in ga je osupnila ne le njegova tezya, ampak tudi togost in okornost, ki ga je delala bolj podobno kamnu kot mesu. Taksyno je bilo obcyutiti njeno telo. Prisylo mu je na misel, da bi bilo tkivo njene kozye cyisto drugacyno, kot je bilo nekocy. Ni je poskusyal poljubiti, niti nista govorila. Ko sta syla nazaj skozi vrata, ga je prvikrat naravnost pogledala. Bil je bezyen pogled, poln prezira in odpora. Sprasyeval se je, ali prihaja ta odpor zgolj iz preteklosti ali pa ji ga navdihuje njegov zabuhli obraz in solze, ki mu jih je veter neprestano iztiskal iz ocyi. Sedla sta na zyelezna stola, drug ob drugem, a ne preblizu skupaj. Videl je, da bo spregovorila. Premaknila je svoj okorni cyevelj za nekaj centimetrov in premisyljeno zdrobila vejico. Zdi se, da so tudi njene noge postale syirsye, je opaz l. >>Izdala sem te,<< je odkrito rekla. >>Izdal sem te,<< je rekel. 214 Oplazila ga je z novim bezynim pogledom, polnim odpora. >>Vcyasih,<< je rekla, >>ti grozijo z necyim, -- necyim, cyesar ne moresy prenesti, na kar niti pomisliti ne moresy. In potem recyesy. ,Ne napravite tega meni, napravite to nekomu drugemu, napravite temuintemu.' In morda se lahko kasneje pretvarjasy, da je bila to le ukana in da si to rekel samo zato, da bi jih ustavil in da nisi mislil zares. Pa to ni res. Takrat, ko se to dogaja, mislisy zares. Mislisy, da ni druge poti, da se resyisy, in si cyisto pripravljen, da se resyisy tako. Zelisy, da se to zgodi tistemu drugemu cyloveku. Prekleto malo te briga, kaj trpijo drugi. Edino, kar te briga, si ti sam.<< >>Edino, kar te briga, si ti sam,<< je odmeval. >>In po tistem ne cyutisy vecy istega do drugega cyloveka.<< >>Ne,<< je rekel, >>ne cyutisy vecy istega.<< Zdelo se je, da ni vecy kaj recyi. Veter jima je lepil tenka kombinezona ob telo. Skoraj takoj jima je postalo nadlezyno sedeti tam molcye; poleg tega je bilo premrzlo, da bi bila lahko ostala pri miru. Rekla je nekaj o vlaku, ki ga mora ujeti, in vstala, da bi syla. >>Morava se sye kdaj srecyati,<< je rekel. >>Da,<< je rekla, >>morava se sye kdaj srecyati.<< Neodlocyno ji je nekaj cyasa sledil, pol koraka za njo. Nista vecy govorila. Ni se ga pravzaprav poskusyala otresti, a hodila je ravno dovolj hitro, da je preprecyila, da bi bil ostal vsytric nje. Odlocyil se je, da jo pospremi vse do postaje podzemske zyeleznice, nenadoma pa se mu je to zasledovanje v mrazu zazdelo nesmiselno in neznosno. Vsega ga je prevzela zyelja, ne toliko, da bi izginil od Julije, pacy pa da bi se vrnil v kavarno Pod kostanjem, ki se mu ni sye nikdar zdela tako privlacyna kot tisti trenutek. Koprnecy si je predstavljal svojo mizo v kotu, s cyasopisom in syahovnico ter vecyno tekocyim ginom. Predvsem pa bo tam toplo. V naslednjem trenutku je, ne popolnoma slucyajno, pustil, da ju je locyila majhna grucya ljudi. Mlacyno jo je poskusil ujeti, potem pa je zastal, se obrnil in odsyel v nasprotno smer. Ko je prehodil petdeset metrov, se je ozrl. Cesta ni bila polna, pa je zye ni mogel vecy razlocyiti. Katerakoli od ducata hitecyih postav bi bila lahko njena. Morda njeno zrejeno in otrdelo telo od zadaj ni bilo vecy razpoznavno. >>Takrat, ko se to dogaja,<< je bila rekla, >>mislisy zares.<< On je mis- lil zares. Ni samo rekel, zyelel je. Zyelel je, da naj njo in ne njega izrocyijo tistim -- Nekaj se je spremenilo v glasbi, ki je zyvenketala s telekrana. Pocyena in posmehljiva nota, rumena nota,je udrla vanjo. In nato -- morda se to 215 ni zgodilo, morda je bil le spomin, ki ga je priklicala podobnost zvoka -- je neki glas pel: Tam pod kostanjevim drevesom izdala si me, izdal sem te, ne da bi trenila z ocyesom. Solze so mu privrele v ocyi. Mimoidocyi natakar je opazil, da je njegov kozarec prazen, in se je vrnil s steklenico gina. Dvignil je kozarec in ga povohal. Tekocyina je postajala ne manj, temvecy bolj strasyna z vsakim pozyirkom, ki ga je popil. Toda to je postala prvina, v katero je zaplaval. To je bilo njegovo zyivljenje, njegova smrt in njegovo vstajenje. Prav gin ga je z vsakim vecyerom potopil v omamlje- nost, in gin ga je ozyivil z vsakim jutrom. Ko se je zbudil, redko kdaj pred enajsto, z zlepljenimi vekami in z zygocyimi usti ter s hrbtom, ki se mu je zdel ves polomljen, bi mu bilo nemogocye celo vstati iz vodoravne lege, cye bi ne bilo steklenice gina in skodelice, ki ju je za cyez nocy postavil poleg postelje. Opoldanske ure je presedel z osteklenelim obrazom, s stekleni- co pri roki in poslusyal telekran. Od petnajstih do ure, ko so zapirali, je bil inventar kavarne Pod kostanjem. Nihcye se ni vecy menil za to, kaj pocyne, noben zyvizyg ga ni budil, telekran ga ni vecy opominjal. Prilozynostno, morda dvakrat tedensko, je syel v zaprasyen, izgubljen urad na Ministr- stvu resnice ter opravil malo dela, ali tisto, kar se je imenovalo delo. Bil je dodeljen pododboru pododbora, vzbrstelem iz enega od nesyteto odborov, ki so se ukvarjali z manjsyimi tezyavami, nastajajocyimi pri sestavljanju Enajste izdaje slovarja Novoreka. Ukvarjali so se z izdelavo necyesa, kar se je imenovalo Zacyasno porocyilo, a kaj je bilo tisto, o cyemer so porocyali, ni nikdar dokoncyno odkril. Nekaj je imelo opraviti z vprasyanjem, ali je treba vejico postavljati zunaj ali znotraj oklepaja. V komiteju so bili sye sytirje drugi, njemu podobni ljudje. Bili so dnevi, ko so se sesyli in nato takoj spet razsyli, odkrito priznavajocy drug drugemu, da nimajo kaj delati. A bili so drugi dnevi, ko so se skoraj zagnano lotili dela, uprizarjajocy velicyastno predstavo o izkorisycyanju vsake minute, ko so snovali dolge zapiske, ki niso bili nikdar koncyani -- ko je dokazno gradivo, katerega so domnevno pretresali, postalo izjemno zapleteno in temacyno, ko so cepili dlake pri definicijah, se spusycyali v velike odmike 216 od snovi in prepire -- celo grozynje je bilo slisyati o prizvu na visyjo avto- riteto. In nato jih je zyivljenje nenadoma zapustilo in sede okoli mize so z ugaslimi ocymi strmeli drug v drugega, kot duhovi, ki umrejo ob pete- linjem petju. Telekran je za trenutek utihnil. Winston je spet dvignil glavo. Porocyilo! A ne, samo glasbo so menjavali. Za vekami je imel zemljevid Afrike. Gibanja armad je kazal diagram: cyrna pusycyica je parala kon- tinent navpicyno proti jugu, bela pusycyica pa vodoravno proti vzhodu, cyez rep cyrne. Kot za pomiritev je pogledal nedoumljivi obraz na portretu. Si je mocy predstavljati, da druge pusycyice sploh ni? Njegovo zanimanje je spet splahnelo. Popil je sye en pozyirek gina, dvignil belega tekacya in napravil poskusno potezo. Syah. Toda to ocyitno ni bila prava poteza, ker -- Nepoklican spomin je zaplaval v njegove misli. Videl je s svecyo razsvetljeno sobo z razsezyno belo pogrnjeno posteljo in sebe, decyka devetih ali desetih let, ki sedi na tleh in se vzradosycyeno smeje ter stresa sykatlo s kockami. Njegova mati mu sedi nasproti in se tudi smeje. To je moralo biti mesec dni pred tem, ko je izginila. Bil je trenutek sprave, ko je bila nadlezyna lakota v trebuhu pozabljena in so njegova poprejsynja cyustva do nje zacyasno ozyivela. Dobro se je spominjal tistega dne, dezy se je ulival in vse preplavljal, voda je tekla po okenskih syipah in svetloba znotraj je bila premedla, da bi se bilo dalo brati. Dolgcyas dveh otrok v temni, utesnjeni sobi je postal neznosen. Winston se je cmeril in kujal, zaman zahteval hrano, pohajal po sobi, raznasyal vse stvari z njihovih mest in brcal v opazy, dokler niso sosedi pobutali ob steno, medtem ko je mlajsyi otrok brez prestanka jokal. Na koncu mu je mati rekla: >>Zdaj pa bodi priden in kupila ti bom igracyo. Lepo igracyo -- vsyecy ti bo;<< in potem je odsyla ven v dezy, v majhno blizynjo trgovino z mesyanim blagom, ki je bila poredkoma sye odprta, in se vrnila s kartonsko sykatlo, v kateri je bila oprema za igro Kacye in lestvice. Sye vedno se je spominjal vonja po mokri lepenki. Oprema je bila bedna. Plosycya je bila pocyena in majhne lesene kocke so bile tako slabo izrezljane, da so komaj stale na stranicah. Winston je stvar pogledal cyemerno in brez zanimanja. Toda potem je mati prizygala kosycyek svecye in sedli so na tla, da bi se igrali. Kmalu je bil zelo dobre volje in je vriskal od smeha, ko so se gumbi obetajocye vzpenjali po lestvicah in potem spet spolzeli nazaj po kacyah, skoraj do izhodisycyne tocyke. Igrala sta osem iger, vsak je po sytirikrat zmagal. Njegova sestrica, premlada, da bi razumela, za kaj gre pri igri, je 217 sedela, oprta na blazino, in se smejala, ker so se smejali drugi. Celo popoldne so bili spet skupaj srecyni, kot v njegovem ranem otrosytvu. Odrinil je podobo iz spomina. Bil je napacyen spomin. Prilozynostno so ga mucyili napacyni spomini. Pa niso bili pomembni, dokler si vedel, kaj so. Nekatere stvari so se zgodile, druge se niso. Obrnil se je nazaj k syahovnici in spet dvignil belega tekacya. Skoraj v istem trenutku je s trusycyem padel na desko. Zdrznil se je, kot bi se vanj zarila igla. Rezek klic trobente je preparal zrak. To je bilo porocyilo! Zmaga! Zmeraj je pomenilo zmago, kadar je za uvod k porocyilu zagrmel glas trobente. Nekaksyna naelektrena zona je preletela vso kavarno. Celo natakarji so obstali in napeli usyesa. Glas trobente je sprostil neznanski hrup. Zye je s telekrana zakrakal razburjen glas, a ni sye dobro zacyel, ko ga je preplavilo rjovecye vpitje od zunaj. Novica se je syirila po cestah kot cyarovnija. Slisyal je lahko ravno dovolj tistega, kar je oddajal telekran, da je spoznal, da se je vse zgodilo tako, kot je predvideval; velikanska, iz morja vstala armada se je skrivoma zbrala, nenaden udarec sovrazyniku v hrbet, bela pusycyica, ki tecye cyez rep prve. Odlomki zmagoslavnih fraz so se prebili skoz trusycy: >>Obsezyen stratesyki manever -- popolna koordinacija -- skrajna zmeda -- pol milijona ujetnikov -- popolna demoralizacija -- oblast nad vso Afriko -- to bo privedlo vojno v doglednem cyasu do konca -- zmaga -- najvecyja zmaga v cylovesyki zgodovini -- zmaga, zmaga, zmaga!<< Winstonove noge so se pod mizo krcyevito premikale. Ni se ganil s sedezya, a v duhu je tekel, hitro tekel, bil je z mnozyico zunaj in vpil do oglusyelosti. Znova je pogledal portret Velikega brata. Kolos, ki je zajahal svet! Skala, ob katero so se azijske horde zaman zaganjale! Pomislil je, kako je sye pred desetimi minutami -- da, pred komaj desetimi minutami -- glodal v njegovem srcu dvom, ko se je sprasyeval, ali bodo novice s fronte govorile o zmagi ali porazu. Oh, ni bila premagana samo evrazijska armada! Mnogo se je spremenilo v njem od tistega prvega dne v Ministrstvu ljubezni, a dokoncyna, nepogresyljiva, zdravilna sprememba se ni zgodila v njem vse do tega trenutka. Glas s telekrana je sye vedno stresal zgodbe o ujetnikih, plenu in pokolu, vpitje zunaj pa je malo zamrlo. Natakarji so se vracyali k delu. Eden se je priblizyal s steklenico gina. Winston, ki je sedel v blazyenih sanjah, mu ni posvetil nobene pozornosti, ko je napolnil kozarec. Ni vecy ne tekel ne vzklikal. Bil je spet v Ministrstvu ljubezni, vse je bilo 218 odpusycyeno, njegova dusya bela kot sneg. Bil je na javni zatozyni klopi, priznaval je vse in zapletal vsakogar. Hodil je po belo oblozyenem hodniku z obcyutkom, da hodi po soncu, in z oborozyenim strazynikom za seboj. Krogla, po kateri je dolgo koprnel, mu je stopala v mozygane. Zastrmel se je v velikanski obraz. Sytirideset let je trajalo, da je spoznal, kaksyen nasmeh se skriva za temnimi brki. O kruti, nepotrebni nesporazum! O trma, zaradi katere je bil po lastni krivdi izgnan z ljubecyih prsi! Dve z ginom prepojeni solzi sta mu kanili vzdolzy nosu. Toda bilo je prav, vse je bilo prav, boj je bil koncyan. Izbojeval je bitko nad samim seboj. Ljubil je Velikega brata. 219 DODATEK Nacyela Novoreka Novorek je bil uradni jezik Oceanije in so ga izumili zato, da bi izpolnjeval ideolosyke potrebe Angsoca oziroma Anglesykega sociali- zma. Leta 1984 ni bilo sye nikogar, ki bi Novorek rabil kot edino komunikacijsko sredstvo v govoru ali pri pisanju. Vodilni cylanki v Cyasniku so bili napisani v njem, toda to je bil tour de force, ki so ga lahko izvedli samo specialisti. Pricyakovati je bilo, da bo Novorek dokoncyno spodrinil Starorek (ali standardno anglesycyino, kot bi mi rekli) do priblizyno leta 2050. Medtem pa se je stalno krepil in cylani Partije so tezyili k vse vecyji rabi besed in slovnicynih konstrukcij iz Novoreka v vsakdanjem govoru. Verzija, ki je bila v rabi leta 1984 in ki sta jo utelesyali Deveta in Deseta izdaja slovarja Novoreka, je bila zgolj provizoricyna, saj je vsebovala sye mnogo nepotrebnih besed in arhaicynih oblik, ki so jih nameravali pozneje zatreti. Tu nas bo zanimala koncyna, izpopolnjena verzija, kot jo je zajemala Enajsta izdaja slovarja. Namen Novoreka ni bil samo ta, da oskrbi sredstvo za izrazyanje svetovnega nazora in mentalnih navad, ki so jih imeli privrzyenci Angsoca, temvecy da onemogocyi vse druge nacyine misyljenja. Ko naj bi bil Novorek enkrat za vselej osvojen, naj bi si hereticyne misli -- to je misli, ki se razlikuje od nacyel Angsoca -- dobesedno ne bilo mocy zamisliti, vsaj ne v taki meri, kolikor je misel odvisna od besed. Njegov slovar je bil zgrajen tako, da je dajal tocyen in cyesto zelo tankoumen izraz vsakemu pomenu, ki bi ga cylan Partije zyelel primerno izraziti, medtem ko je izkljucyeval vse druge pomene pa tudi mozynost, da bi se do njih prisylo po posredni metodi. To so dosegli delno z iznajdbo novih besed, vecyidel pa z ukinjanjem nezazyelenih besed, pri tistih, ki so ostale, pa s cyrtanjem nepravovernih pomenov, in, kolikor le mogocye, vseh drugotnih pome- nov sploh. Vzemimo en sam primer. Besedo svoboden so v Novoreku sye imeli, toda uporabljati jo je bilo mogocye samo v trditvah kot >>vezalke 220 lahko dobisy na svobodnem trgu<<, ni pa je bilo mogocye rabiti v starem pomenu >>politicyne svobode<< ali >>intelektualne svobode<<, kajti politicyna in intelektualna svoboda ni obstajala vecy niti kot pojem in je bila torej nujno brezimna. Ni pa sylo samo za to, da se odpravijo izrazito krivoverske besede; redukcija besednjaka je bila sama sebi namen, in nobeni besedi, ki jo je bilo mogocye pogresyiti, ni bilo dovoljeno prezyiveti. Novorek namrecy ni bil namenjen razsyirjanju, temvecy zozyevanju miselne- ga razpona in temu namenu so posredno stregli, ko so izbor besed krcyili na minimum. Novorek je temeljil na anglesykem jeziku, kot ga poznamo danes, vendar bi anglesyko govorecy cylovek nasyih dni tezyko razumel mnoge novoresyke stavke, tudi cye ne bi vsebovali na novo ustvarjenih besed. Besednjak Novoreka se je delil na tri jasno locyene razrede, znane kot A slovar, B slovar (imenovan tudi sestavljenke) in C slovar. Preprosteje bo obravnavati vsak razred locyeno, vendar o slovnicynih posebnostih tega jezika lahko spregovorimo zye v delu, ki je posvecyen A slovarju, saj so ista pravila veljala za vse tri kategorije. A slovar. A slovar so sestavljale besede, ki rabijo za potrebe vsakdanjega zyivljenja -- za take stvari kot jesti, piti, delati, oblacyiti se, vzpenjati in spusycyati se po stopnicah, voziti se, vrtnariti, kuhati in podobno. V njem so bile skoraj samo taksyne besede, ki jih poznamo tudi mi -- besede kot udariti, tecyi, pes, drevo, sladkor, hisya, polje -- toda v primerjavi z danasynjim slovarjem anglesykega jezika je bilo njihovo sytevilo izredno majhno, njihov pomen pa dosti strozyje dolocyen. Vse dvoumnosti in vsi pomenski odtenki so bili odpravljeni. Kolikor je to mogocye, so bile besede iz tega razreda Novoreka le odsekan zvok, ki izrazya en sam jasno razumljen pojem. Popolnoma nemogocye bi bilo A slovar uporabljati za literarne namene ali za politicyno ali filozofsko razpravljanje. Namenjen je bil le izrazyanju preprostih, namenskih misli, ki ponavadi ubesedujejo konkretne predmete ali fizicyne dejavnosti. Slovnica Novoreka je imela dve izraziti posebnosti. Prva je bila skoraj popolna izmenljivost med besednimi vrstami. Vsako besedo v jeziku je bilo mocy uporabiti za tvorbo glagola, samostalnika, pridevnika ali prislova (nacyelno se to nanasya tudi na cyisto abstraktne besede kot cye ali ko). Kadar sta imela glagol ali samostalnik isti koren, ni bilo med njima nobenih razlik, in to pravilo je omogocyilo, da so unicyili mnogo arhaicynih oblik. Besede razumeti, na primer, v Novoreku ni bilo. Njeno mesto je zasedel glagol razumiti, speljan iz samostalnika razum. Pri tem 221 se niso drzyali etimolosykih nacyel: v nekaterih primerih se je obdrzyal samostalnik, v drugih pa glagol. Tudi tedaj, kadar samostalnik in glagol, ki sta imela soroden pomen, nista bila etimolosyko povezana, je bil eden ali drugi pogosto zatrt. Ni bilo, na primer, take besede kot je rezati, kajti njen pomen je zadovoljivo krila beseda nozyiti. Pridevnike so tvorili z dodajanjem pripone -- ni na samostalnik, prislove pa z dodajanjem pripone -- no. Tako je, na primer, hitrostni pomenilo >>nagel<<, hitrostno pa >>urno<<. Nekateri danasynji pridevniki so se obdrzyali, tako dober, mocyan, velik, cyrn, mehak, vendar je bilo njihovo celotno sytevilo zelo skromno. Nobene posebne potrebe ni bilo po njih, kajti skoraj vsak pridevnisyki pomen je bilo mogocye izpeljati z dodaja- njem pripone -- ni na samostalnik. Ohranil pa se ni nobeden od sedanjih prislovov, z izjemo tistih, ki se koncyujejo na -- no, kajti to pripono je bilo mogocye uporabiti povsod. Poleg tega je bilo mogocye -- nacyelno se tudi to nanasya na vsako besedo vjeziku -- vsak izraz zanikati s dodajanjem prepozicije -- ne, ali pa okrepiti z dodajanjem plus -- ali, za sye vecyji poudarek, z dvoplus. Tako je, na primer, nemrzel pomenilo >>topel<<, medtem ko je plusmrzel in dvoplusmrzel pomenilo >>zelo mrzel<< oziroma >>izredno mrzel<<. Mogocye je bilo tudi, tako kot v danasynjem jeziku, spreminjati pomen skoraj vsake besede s predponami kot pred--, po--, nad--, pod-- in podobno. S takimi metodami je bilo mogocye neznansko skrcyiti besednjak. Cye je bila, recimo, na voljo beseda dober, ni bilo potrebe po izrazu slab, saj je zahtevani pomen skoraj enako dobro -- pravzaprav bolje -- izrazyala beseda nedober. Vsaj tam, kjer sta dve besedi sestavljali naraven par izrazov z nasprotnim pomenom, se je bilo treba samo odlocyiti, katero zatreti. Izraz temen je, na primer, lahko nadomestil nesvetel ali pa izraz svetel netemen, odvisno od tega, kateremu je bila dana prednost. Drugi izirazti znak novoresyke slovnice je bila njena pravilnost. Razen nekaj spodaj omenjenih izjem so vse sklanjatve, spregatve in stopnjevanja sledili istim pravilom. Tudi nepravilni glagoli so se spregali tako kot pravilni; tako se je glagol iti spregal idem, idesy, ide, idemo, idete, idejo, vse nepravilne oblike in izjeme pa so bile ukinjene. Vse mnozyinske oblike so se tvorile z dodajanjem obrazila -- i. Mnozyine besed cylovek, otrok, dan so bile cyloveki, otroki, dani. Vsa stopnjevanja pridevnikov so se ravnala po pravilih stopnjevanja z obrazili (na primer, dober, dobrejsyi, najdobrejsyi) medtem ko je bilo nepravilno stopnjevanje s prislovom bolj, 222 najbolj, odpravljeno. Edine besedne vrste, kjer so bile sye dovoljene nepravilnosti, so bile zaimki, oziralni zaimki, pomozyni glagoli in podobno. Vse te besedne vrste so se ravnale po starodavni rabi, le da so bile nekatere ukinjene kot nepotrebne, druge pa prekrojene v skladu z zahtevami po vecyji jasnosti; tako je bil prihodnjik glagola biti okrepljen v bom bil. Tudi pri kovanju novih besedje bilo nekaj nepravilnosti, ki so izhajale iz potreb po hitrem in lahkem govoru. Beseda, ki jo ie bilo tezyko izgovoriti ali jo je bilo mocyi netocyno slisyati, je ipsofacto veljala za slabo besedo; prilozynostno so bile torej, zavoljo blagoglasja, vstavljene v besede izredne cyrke ali pa se je obdrzyala arhaicyna oblika. Toda to potrebo je bilo cyutiti predvsem v B slovarju. Zakaj je bil lahkoti izgovorjave pripisan tako velik pomen, pa bo pojasnjeno kasneje v tem eseju. B slovar. B slovar so sestavljale besede, ki so bile premisyljeno skonstruirane v politicyne namene: besede torej, ki so imele v vsakem primeru politicyne implikacije, za namecyek pa so bile namenjene vzpostaviti zazyelene miselne naravnanosti pri ljudeh, ki so jih uporablja- li. Brez popolnega razumevanja nacyel Angsoca je bilo te besede tezyko pravilno rabiti. V nekaterih primerih bi jih bilo mogocye prevesti v Starorek ali celo v besede, vzete iz A slovarja, toda to bi zahtevalo dolge opise, zmeraj pa bi pomenilo tudi izgubo nekaterih podtonov. B besede so bile nekaksyen verbalni stenogram, ki je cyesto zmasyil celo vrsto idej v nekaj zlogo v, hkrati pa je bil natancynejsyi in nasilnejsyi kot obicyajni jezik. B besede so bile v vseh primerih sestavljenke. Seveda je bilo sestavljenke, tako kot narekovalnik, najti tudi v A slovarju, toda te niso imele posebne ideolosyke barve. Izrazi iz B slovarja so bili iz dveh ali vecy besed ali delov besed, zvarjenih v lahko izgovorljivo obliko. Tako dobljeni amalgam se je lahko rabil kot samostalnik ali glagol in se je pregibal v skladu z obicyajnimi pravili. Vzemimo en sam primer: beseda pravmisliti, kar v grobem pomeni >>ortodoksno misliti<<. Njene oblike so bile: samostalnik pravomislec, delezynik pravomislecy, pridevnik pravomi- selen, prislov pravomiselno. B izrazi niso bili skonstruirani po etimolosykih nacyelih. Besede, iz katerih so bili sestavljeni, so bile lahko kakrsynekoli besedne vrste, po- stavljene v poljubnem vrstnem redu in okrnjene na kakrsyenkoli nacyin, ki je olajsyal izgovorjavo, pa obenem nakazoval izpeljavo. V besedi zlomisel (zlocyinska misel) je bila, denimo, beseda misel na drugem mestu, medtem ko je v izrazu miselpol (miselna policija) stala na prvem mestu, beseda policija pa je izgubila zadnja dva zloga. Zaradi vecyjih 223 tezyav pri zagotavljanju blagoglasja so bile nepravilne oblike v B slovarju bolj pogoste kot v A slovarju. Na primer: pridevnisyke oblike izrazov Minimir, Miniljub, Minires so bile minimirni, miniljubni, vendar pa miniresyki, ker bi miniresni utegnilo navesti na misel, da gre za nekaj manj resnega. Nacyelno pa je bilo mogocye vse B besede pregibati in vse so pregibali natanko enako. Nekatere B besede so imele nadvse tankoumne pomene, ki so bili cyloveku, cye jezika ni obvladal v celoti, komaj razumljivi. Pomislimo, na primer, na tak znacyilen stavek iz vodilnega cylanka v Cyasniku, kot je tale: Starmisleci neverocyutijo Angsoc. Najkrajsyi mozyen prenos v Starorek bi bil tak: >>Tisti, katerih nazori so se izoblikovali pred Revolucijo, ne morejo polno cyustveno dojeti nacyel Anglesykega socializma.<< Toda to ni enakovreden prevod. Najprej bi moral cylovek, ki bi hotel dojeti polni pomen zgoraj navedenega stavka v Novoreku, imeti jasno predstavo, kaj je misyljeno z Angsocom. In dalje, samo tisti, ki je temeljito podkovan v Angsocu, lahko preceni vso mocy glagola verocyutiti, zajemajocyega slepo, navdusyeno pristajanje, ki si ga je danes tezyko predstavljati; ali pa besedo starmisliti, ki je bila nelocyljivo povezana s predstavo zlohotno- sti in dekadence. Toda posebna funkcija nekaterih novoresykih besed, in starmisliti sodi mednje, ni bila toliko izraziti dolocyen pomen kot unicyiti pomene. Te nujno malosytevilne besede so svoj pomen raztezale, dokler ni en sam izraz zajel cele mnozyice besed, ki jih je bilo, ker jih je zdaj zadovoljivo kril en sam jedrnat izraz, mogocye cyrtati in pozabiti. Najvecy tezyav sestavljalci novoresykega slovarja niso imeli z izamljanjem novih besed, temvecy s tem, da so se, potem ko so jih izumili, prepricyali, kaj pomenijo; se pravi, da so preverili, koliksyen obseg izrazov so s svojim obstojem razveljavile. Kakor smo videli pri primeru besede svoboden, so besede, ki so imele nekocy krivoverski pomen, sem in tja obdrzyali zavoljo prikladnosti, vendar tako, da so bile ocyisycyene vseh nezazyelenih pomenov. Nesyteto drugih besed, kot so cyast, pravica, morala, internacionalizem, demokraci- ja, znanost in religija je kratko malo prenehalo obstajati. Zamenjalo jih je nekaj fasadnih besed in s tem, ko so jih zamenjale, so jih tudi ukinile. Vse besede, ki so zbrane, na primer, okrog pojmov svobode in enakosti, so bile zajete v enem samem izrazu zlomisel, medtem ko so bile vse besede, ki so zbrane okoli pojmov objektivnosti in racionalizma, zajete v eni sami besedi starmisel. Vecyja preciznost bi bila nevarna. Od cylana 224 Partije so zahtevali podobno obzorje kot od starega Hebrejca, ki je vedel, da vsi drugi narodi razen njegovega cyastijo >>napacyne<< bogove, ne da bi mu bilo znano kaj vecy. Ni mu bilo treba vedeti, da se ti bogovi imenujejo Baal, Oziris, Moloh, Asytarot in podobno; verjetno je bilo za njegovo pravovernost tem bolje, cyim manj je vedel o njih. Poznal je Jehovo in njegove zapovedi; vedel je torej, da so vsi bogovi z drugimi imeni ali drugimi lastnostmi napacyni bogovi. Na nekako podoben nacyin je cylan Partije vedel, kaj sestavlja pravo vedenje in v hudo nejasnih in splosynih obrisih je tudi vedel, kaksyni odkloni od njega so mozyni. Njegovo seksualno zyivljenje, na primer, sta uravnavali dve besedi iz Novoreka: sekskriminal (spolna nenravnost) in pravseks (krepost). Izraz sekskriminal je zajemal vse spolne pregrehe. Zajemal je necyistova- nje, presyusytvo, homoseksualnost in druge perverznosti ter nadalje tudi spolno razmerje, ki je samo sebi namen. Ni jih bilo treba posamicy nasytevati, kajti vse so bile enako pregresyne in nacyelno kaznive s smrtjo. V C slovarju, ki je zajemal znanstvene in tehnicyne besede, bi bilo mogocye dati specializirana imena dolocyenim spolnim odklonom, toda obicyajni drzyavljan jih ni potreboval. Vedel je, kaj je misyljeno z izrazom pravseks -- se pravi, normalni spolni stik med mozyem in zyeno, katerega edini namen je zaploditev otroka, pa brez spolnega uzyitka s strani zyenske. Vse drugo je bil sekskriminal. V Novoreku je bilo redkokdaj mogocye slediti krivoverski misli kaj dlje kot do ugotovitve, da je krivoverska. Onstran te tocyke ni bilo potrebnih besed. Nobena beseda v B slovarju ni bila ideolosyko nevtralna. Zelo veliko je bilo evfemizmov. Besede kot na primer veseljakamp (taborisycye za prisilno delo) in Minimir (ministrstvo miru, to je ministrstvo vojne) so pomenile skoraj natancyno nasprotje tega, kar se je zdelo, da pomenijo. Po drugi strani pa so nekatere besede kazale odkrito in zanicyevalno razumevanje prave narave oceanijske druzybe. Primer za to je rajakrma, kar pomeni nicyvredno zabavo in ponarejanje vesti, ki jih je Partija posredovala mnozyicam. Spet druge besede so bile dvoumne in so imele hkrati pomen >>dobrega<<, kadar so se nanasyale na Partijo, in >>slabega<<, kadar so se nanasyale na sovrazynika. Bilo pa je tudi veliko sytevilo besed, ki so se na prvi pogled zdele okrajsyave in ki so svojo ideolosyko barvo cyrpale iz strukture, ne pa iz pomena. Kolikor je bilo to mogocye dosecyi, je vse, kar je imelo ali bi utegnilo imeti politicyni znacyaj kakrsynekoli vrste, nasylo svoje mesto v B slovarju. Ime vsake organizacije, zdruzyenja, doktrine, drzyave, ustanove ali javnega poslopja je bilo brez izjeme prikrojeno v domacyo obliko; se 225 pravi, strnjeno v eno samo, lahko izgovorljivo besedo s kar najmanjsyim sytevilom zlogov, ki je ohranjala originalno izpeljavo. V Ministrstvu resnice se je, na primer, Oddelek za dokumentacijo, v katerem je bil zaposlen Winston Smith, imenoval Dokod, Oddelek za knjizyevnost se je imenoval Kijizyod, Telegramski oddelek Teled in tako dalje. Cilj tega ni bil le prihranek pri cyasu. Zye v zgodnjih desetletjih dvajsetega stoletja so bile telegrafske besede in fraze ena od znacyilnih potez politicynega jezka; in zapazyeno je bilo, da so k rabi okrajsyav te vrste najbolj tezyili v totalitarnih drzyavah in totalitarnih organizacijah. Primeri za to so besede kot nacizem, gestapo, kominterna, inprecorr, agitprop. Na zacyetku je bila ta praksa uvedena skoraj nagonsko, v Novoreku pa so jo uporabljali z zavestnim namenom. Opazyeno je bilo, da se v takih okrajsyavah ime zozyi in tankoumno spremeni svoj pomen, saj odrezye vecyino asociacij, ki bi se ga sicer drzyale. Besedi Komunisticyna internacio- nala, na primer, priklicyeta sestavljeno podobo univerzalnega cylovesykega bratstva, rdecyih zastav, barikad, Karla Marxa in Parisyke komune. Beseda kominterna pa sugerira le nepredusyno spleteno organizacijo in trdno dolocyeno doktrino. Nanasya se na nekaj malone tako zlahka prepoznavnega in na nekaj s tako omejenim namenom kot stol ali miza. Kominterna je beseda, ki jo je mocy izrecyi skoraj brez misli, medtem ko je komunisticyna internacionala sintagma, pri kateri se je cylovek prisiljen pomuditi vsaj za kratek hip. Na isti nacyin so asociacije, ki jih priklicye beseda kot Minires, manj sytevilne in bolj obvladljive od onih, ki bi jih priklicalo Ministrstvo resnice. S tem se je ujemala tudi navada krajsyanja, kjerkoli je bilo mogocye, in za namecyek skoraj pretirana skrb za lajsyanje izgovorjave pri vsaki besedi. V Novoreku je blagoglasje prevladovalo nad vsemi oziri, cye izvzamemo tocynost pomena. Slovnicyno pravilnost so mu zyrtvovali, kadarkoli se je zdelo potrebno. In prav je bilo tako, kajti zlasti za politicyne namene so bile potrebne odsekane besede nespornih pomenov, ki jih je bilo mogocye hitro izgovoriti in ki so v mislih govornika zbudile kar najmanj odmevov. Besede iz B slovarja so celo pridobile mocy s tem, da so si bile skoraj vse silno podobne. Skoraj brez izjeme so bile te besede -- pravmislec, minimir, rajakrma, sekskriminal, Angsoc, verocyut, miselpol in nesyteto drugih -- sestavljene le iz nekaj zlogov in poudarek je bil enakovredno porazdeljen na prvi in zadnji zlog. Raba taksynih besed je podzyigala blebetav stil govora, ki je bil obenem odsekan in monoton. 226 In prav to je bil cilj. Namen je bil napraviti jezik, zlasti kadar predmet govora ni bil ideolosyko nevtralen, kolikor mogocye neodvisen od zavesti. Za namene vsakdanjega zyivljenja je bilo nedvomno potrebno, ali vsaj vcyasih potrebno, pomisliti, preden je cylovek spregovoril, toda cylan Partije, ki je bil poklican izrecyi politicyno ali eticyno sodbo, je moral biti zmozyen izstreliti pravilna mnenja tako avtomaticyno, kot brzostrelka izstreli krogle. Na to ga je pripravil trening, v jeziku je imel skoraj otrocyje lahek instrument in struktura besed z njihovimi ostrimi zvoki in neko hoteno grdoto, ki je bila skladna z duhom Angsoca, je k procesu sye pripomogla. Enak ucyinek je imelo tudi to, da je bil besedni zaklad skromen. Cyeprav je bil slovar Novoreka soroden nasyemu, je bil vendarle zelo droben, in stalno so si izmisyljali nove nacyine, da bi ga skrcyili. Dejansko se je Novorek od drugih jezikov razlikoval po tem, da je njegov besednjak postajal z vsakim letom manjsyi in ne vecyji. Vsaka redukcija je bila dosezyek, zakaj manjsyi kot je bil izbor, manjsya je bila skusynjava misyljenja. Koncyno naj bi bilo mozyno, da bi artikuliran govor prihajal iz glasilk, ne da bi pri tem sploh sodelovali visyji mozyganski centri. Ta cilj je bil odkrito priznan v novoresyki besedi gosgovor, kar pomeni >>gagati kot gos<<. Tako kot razne druge besede v B slovarju, je bil tudi izraz gosgovor dvoumen. Cye so bila gagana mnenja pravoverna, je pomenil zgolj hvalo. In kadar je Cyasnik oznacyil kaksynega partijskega govornika kot dvoplusdobrega gosgovornika, mu je izrekel topel in cenjen poklon. C Slovar. C slovarje bil dopolnilo drugima dvema in so ga sestavljali v celoti le znanstveni in tehnicyni izrazi. Ti so spominjali na znanstvene izraze, ki so v rabi danes, in so bili skonstruirani iz istih korenov; vendar je bilo kot ponavadi poskrbljeno, da so bili strogo definirani in ocyisycyeni vseh nezazyelenih pomenov. Ravnali so se po istih slovnicynih pravilih kot besede iz drugih dveh slovarjev. Prav malo C besed so uporabljali v vsakdanjem govoru ali v politicynih govorih. Vsak znanstveni delavec ali tehnik je lahko nasyel vse potrebne besede na seznamu, posvecyenem njegovi stroki, prav malo pa jih je bilo na drugih seznamih. Le pesycyica besed se je pojavljala na vseh seznamih in ni bilo slovarja, ki bi izrazyal funkcijo znanosti kot duhovne navade ali metode misyljenja, ne ozirajocy se na posamezne panoge. Pravzaprav sploh ni bilo besede za >>znanost<<, saj je vsak pomen, ki bi ga lahko zajemala, zadostno izrazyala beseda Angsoc. Iz nadaljnje razlage bo razvidno, da v Novoreku izrazyanje nepravo- 227 vernih mnenj, razen na prav nizki ravni, tako rekocy ni bilo mogocye. Bilo je seveda mogocye izrekati krivoverstva zelo surove vrste, prava bogo- kletstva. Bilo bi mogocye recyi, na primer, Veliki brat je nedober. Toda te trditve, ki je pravovernemu usyesu sporocyala le samoumevno absurd- nost, ni mogel podpreti razumen argument, ker za kaj takega ni bilo na voljo potrebnih besed. O idejah, ki so bile Angsocu sovrazyne, je bilo mogocye razmisyljati le v nejasni, brezbesedni obliki, in poimenovali so jih lahko le zelo grobi izrazi, ki so povezovali in obsojali cele skupine krivoverstev, ne da bi jih pri tem definirali. Pravzaprav bi cylovek lahko rabil Novorek za nepravoverne namene samo tedaj, ko bi protizakonito prevedel nekatere besede nazaj v Starorek. Na primer: Vsi cyloveki so enaki bi bilo v Novoreku mozyen stavek, toda samo v takem pomenu, kot je v Staroreku mozyen stavek Vsi ljudje so rdecyelasi. V njem ni bilo slovnicyne napake, vendar je izrazyal ocyitno neresnico, to je, da so vsi ljudje enako veliki, tezyki ali mocyni. Pojma politicyne enakosti ni bilo vecy in drugotni pomen je bil v skladu s tem ocyisycyen iz besede enak. Leta 1984, ko je bil Starorek sye vedno obicyajno sredstvo sporazumevanja, je teoreticyno obstajala mozynost, da bi se cylovek pri rabi novoresykih besed spomnil njihovih prvotnih pomenov; v praksi pa se vsakomur, ki je bil dobro podkovan v dvomisyljenju, temu ni bilo tezyko izogniti, v nekaj generacijah pa naj bi se zgubila celo sama mozynost takega spodrsljaja. Cylovek, ki bi rasel ob Novoreku kot edinem jeziku, ne bi vecy vedel, daje beseda enak nekocy imela drugoten pomen >>politicyne enakosti<<, ali da je beseda svoboden nekdaj pomenila >>intelektualno svoboden<<, tako kot bi se denimo cylovek, ki ni nikdar slisyal za syah, ne zavedal dodatnega pomena, ki ga imata besedi kraljica in trdnjava. Mnogo bi bilo zlocyinov in prestopkov, ki jih sploh ne bi mogel zagresyiti, preprosto zato, ker bi bili brezimni in torej nepredstavljivi. In predvideno je bilo, da naj bi scyasoma te izrazite znacyilnosti Novoreka postale bolj in bolj poudarjene -- kajti besed naj bi bilo vse manj in manj, njihov pomen naj bi bil vse bolj strog, mozynost rabe za neustrezne namene pa vedno manjsya. Ko naj bi bil Starorek enkrat za vselej presezyen, bi bila pretrgana zadnja vez s preteklostjo. Zgodovino so sicer na novo pisali, toda odlomki iz literature so tu pa tam prezyiveli, nepopolno cenzurirani, in vse dokler je cylovek ohranil znanje Staroreka, jih je lahko bral. V prihodnosti naj bi bili taksyni odlomki, tudi ko bi se po nakljucyju sye ohranili, nerazumljivi in neprevedljivi. Nemogocye je bilo prevesti 228 kakrsyenkoli odlomek iz Staroreka v Novorek, razen cye se je nanasyal na tehnicyni postopek ali zelo preprosto vsakdanjo dejavnost, ali pa je bil zye pravoverne tendence (pravmiselni, bi bil izraz v Novoreku). V praksi je to pomenilo, da ni bilo mogocye v celoti prevesti nobene knjige, ki je nastala pred priblizyno letom 1960. Predrevolucijska literatura je bila lahko le predmet ideolosykega prevoda -- se pravi, spreminjanja tako v pomenskem kot jezikovnem pogledu. Vzemimo za primer znani odlo- mek iz Deklaracije neodvisnosti: Sodimo, da so te resnice samoumevne: da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jim je njihov Stvarnik podaril nekatere neodtujljive pravice, med njimi pravico do zyivljenja, svobode ter tezynje po srecyi. Da so med ljudmi vlada- vine ustanovljene le z namenom, da bi zagotavljale te pravice. Da cyrpajo vladavine oblast le iz soglasja tistih, katerim vladajo. Da ima vsako ljudstvo, cye postane kakrsynakoli oblika vladavine sykodljiva za uresnicye- vanje teh ciljev, pravico jo spremeniti ali odpraviti in ustanoviti novo vladavino . . . Popolnoma nemogocye bi bilo to prenesti v Novorek in se hkrati drzyati smisla, ki ga ima izvirnik. Sye najblizye temu bi bilo, da bi cylovek kratko malo pogoltnil ves odstavek v eno samo besedo zlomisel. Popoln prevod bi bil lahko le ideolosyki prevod, s tem pa bi se Jeffersonove besede spremenile v hvalnico absolutnemu vladanju. Pravzaprav je bil velik del literature iz preteklosti zye tako preobliko- van. Iz prestizynih razlogov je bilo zazyeleno ohraniti spomin na nekatere zgodovinske osebnosti, obenem pa njihove dosezyke uskladiti s filozof- sko linijo Angsoca. Razne pisatelje, tako Shakespeara, Miltona, Swifta, Byrona, Dickensa in nekatere druge so potemtakem zye prevajali. Po opravljenem delu naj bi izvirno pisanje, z vsem drugim, kar je ostalo od literature iz preteklosti, unicyili. To prevajanje je bilo pocyasna in tezyavna zadeva in ni bilo pricyakovati, da bi ga mogli koncyati pred prvim ali drugim desetletjem enaindvajsetega stoletja. Potem je bila tu sye velika mnozyina uporabne literature -- nepogresyljivi tehnicyni prirocyniki in podobno -- ki jo je bilo treba enako obravnavati. Vecyidel zato, da bi utegnili temeljito opraviti predhodna dela, potrebna za prevajanje, so torej rok za dokoncyno uveljavitev Novoreka postavili syele v leto 2050. 229